Volitve v ZDA leta 2018 so potekale v torek, 6. novembra 2018. Te vmesne volitve so potekale v času predsedovanja republikanca Donalda Trumpa. Na volitvah je bilo obnovljenih petintrideset od 100 sedežev v senatu Združenih držav Amerike in vseh 435 sedežev v predstavniškem domu Združenih držav Amerike. Poleg tega so bile na sporedu devetintrideset guvernerskih mest v zveznih državah in ozemljih ter številne državne in lokalne volitve, vključno z volitvami za državna zakonodajna telesa. Volitve so privabile veliko zanimanja zaradi polarizirane politične klime, vprašanj glede imigracije, zdravstva, ekonomije in vloge predsednika.

Rezultati na zvezni ravni

V Predstavniškem domu so demokrati dosegli pomemben uspeh: pridobili so okoli 41 sedežev in s tem ponovno večino v predstavniškem domu. Ta preobrat je zaznamoval konec enotnega nadzora republikanske stranke nad izvršilno in zakonodajno vejo vlade, ki je trajal po volitvah 2016.

V senatu pa je republikanska stranka ohranila nadzor. Repubilkani so dosegli neto pridobek dveh sedežev (prešli so z 51 na približno 53 sedežev), kar jim je omogočilo nadaljevanje potrjevanja imenovanj v sodstvu in v izvršilnih telesih ter ohranitev določenega vpliva na zakonodajo v zgornjem domu kongresa. Pojasnilo tega rezultata je deloma v razporeditvi sedežev — na volitvah je bilo veliko demokratovih sedežev v državah z bolj konzervativnim volilnim telesom, kar je demokratično krmilo placalo.

Guvernerji in državni zakonodajni domovi

Na državni ravni so demokrati pridobili več guvernerskih položajev — med njimi so bili pomembni priimki kot:

  • Gretchen Whitmer (Michigan),
  • J. B. Pritzker (Illinois),
  • Tony Evers (Wisconsin),
  • Gina Raimondo ni bila 2018 — popravek: med pridobitvami so bile tudi zmage v New Mexico (Michelle Lujan Grisham), Kansas (Laura Kelly), Nevada (Steve Sisolak) in Maine (Janet Mills).

Skupno so demokrati pridobili sedem guvernerskih položajev, kar je okrepilo njihovo prisotnost v državnih izvršilnih vejah. Poleg tega so demokrati pridobili nadzor nad številnimi sedeži v državnih zakonodajnih telesih in prevzeli nadzor nad več zakonodajnimi zbornicami v posameznih državah, kar je izboljšalo njihovo zmožnost oblikovanja državne politike.

Volilna udeležba in demografske spremembe

Volilna udeležba na vmesnih volitvah 2018 je bila najvišja od leta 1914 — udeležba je bila okoli polovice volilno upravičenega prebivalstva, kar je precej nad povprečjem za vmesne volitve. Velik porast udeležbe so prispevali mobilizacija volivcev po volitvah 2016, povečano zanimanje mladih volivcev, močan odziv ženskega volilnega telesa in intenzivna angažiranost v predmestjih.

Analize so pokazale premik v predmestjih, kjer so mnogi prejšnji republikanski volivci podprli demokratske kandidate, zlasti v okrajih z visoko stopnjo izobraženosti. Prav tako je bilo zaznati rekordno število žensk, manjšin in novih zakonodajalcev, ki so bili izvoljeni v predstavniški dom. Ta «val» kandidatov in volivcev je pogosto opisan kot "modri val" za predstavniški dom in nekatere zvezne države, čeprav se ta val ni tolikšno razširil na senat zaradi neugodnega zemljevida sedežev.

Ključne posamezne zmage in porazi

  • Alexandria Ocasio-Cortez: ena najočitnejših zgodb je bila zmaga AOC v New Yorku, ki je v predvolilni tekmi premagala dolgoletnega poslanca Joeja Crowleyja in nato postala ena najbolj prepoznavnih članic nove demokratske večine.
  • Beto O'Rourke: v Teksasu je tesen dvoboj zanj in senatorjem Tedom Cruzom pritegnil veliko pozornosti; čeprav je O'Rourke izgubil, je njegova kampanja pokazala večjo konkurenčnost v tradicionalno republikanski zvezni državi.
  • Gretchen Whitmer, J. B. Pritzker, Tony Evers, Steve Sisolak, Janet Mills, Laura Kelly in Michelle Lujan Grisham so med guvernerji, pri katerih so zmage demokracij povečale število guvernerskih sedežev pod njihovim nadzorom.
  • V senatu so pomembni porazi demokratov vključujejo izgube senatorskih sedežev v državah, kot so Florida, Missouri, Indiana in Severna Dakota, kar je omogočilo republikancem neto pridobke.

Politični in zakonodajni vpliv

Rezultati so ustvarili deljeno oblast: demokrati so nadzorovali Predstavniški dom, republikanci pa senat in Belo hišo. Posledice so bile naslednje:

  • Nadzor in preiskave: Demokrati so s prevzemom Predstavniškega doma dobili orodja za preiskave — imenovanja odborov, zahteve za dokumente in zaslišanja. To je vodilo do večjih preiskav delovanja administracije, ki so se v naslednjih mesecih in letu 2019 stopnjevale in tudi prispevale k poznejšim postopkom v zvezi z ukrepi izvršne veje.
  • Potrjevanje imenovanj: Ker je senat ostal pod nadzorom republikancev, je Bela hiša še vedno lahko potrjevala sodnike in druge visoke uradnike, kar je vplivalo na zasedbo zveznega sodstva za leta vnaprej.
  • Legislativna blokada: Deljena oblast je pomenila povečano politično nasprotovanje pri sprejemanju večjih zakonov na zvezni ravni — v praksi pa se je večina pomembnejših zakonov ustavila ali pa so bile potrebne kompromisne rešitve.
  • Priprava na volitve 2020: Rezultati so vplivali na strategije obeh strank pred predsedniškimi volitvami 2020 — demokrati so iskali načine konsolidacije prejetih dobičkov v državah in okrajih, republikanci pa so prilagodili kampanje in poudarke za obrambo svoje večine v senatu.

Zaključek

Vmesne volitve 2018 so bile pomembna prelomnica v sodobni ameriški politiki: prinesle so večjo vključenost volivcev, preobrat v Predstavniškem domu in ohranitev senata pod nadzorom republikancev. Nove razmere so povzročile deljeno oblast, kar je vplivalo na dinamiko zakonodajnega procesa, preiskav in političnih strategij v naslednjih letih. Rezultati so prav tako pokazali, kako pomemben je razpored sedežev v senatu in kako spremembe v demografiji volivcev in v predmestnih okrajih lahko močno vplivajo na izid volitev.