Kongresna okrožja v Združenih državah Amerike so volilne enote za izvolitev članov predstavniškega doma Združenih držav Amerike. V predstavniškem domu je zdaj 435 volilnih sedežev. Vsak sedež predstavlja približno 711.000 ljudi. Od leta 1913 je bilo 435 volilnih sedežev, razen začasnega povečanja na 437 po sprejetju Aljaske in Havajev. Skupno število članov iz posameznih zveznih držav je omejeno z zakonom o ponovni razdelitvi iz leta 1929. Vsako od petih naseljenih ozemelj ZDA in zvezno okrožje Washington pošljejo v predstavniški dom delegata brez glasovalne pravice.
Urad za popis prebivalstva vsakih deset let ugotovi število prebivalcev Združenih držav. To se imenuje desetletni popis. Številke iz popisa se uporabljajo za določanje števila predstavnikov posamezne države. To se imenuje "razdelitev". Volitve leta 2012 so bile prve, ki so temeljile na kongresnih okrožjih, ki so bila določena na podlagi popisa prebivalstva Združenih držav Amerike leta 2010.
Razdelitev (apportionment) in metoda
Postopek, s katerim se 435 sedežev razdeli med zvezne države, se imenuje razdelitev (apportionment). Od leta 1941 ZDA uporabljajo metodo enakih sorazmerij (Method of Equal Proportions) za izračun, koliko sedežev pripada posamezni državi glede na število prebivalcev. Rešitev izračuna zaporedne kvociente in dodeli sedeže tako, da je razmerje med prebivalci in predstavniki čim bolj uravnoteženo. Če število prebivalcev ene države raste hitreje kot v drugih, lahko po novem popisu pridobi dodatne sedeže; nasprotno pa jih lahko izgubi.
Prerazporeditev meja (redistricting)
Ko se dodeli število sedežev vsaki državi, je vsaka država odgovorna za prerazporeditev notranjih kongresnih okrožij. Ta postopek se imenuje redistricting. Večina držav opravi prerazdelitev vsako desetletje po popisu, nekateri pa prerazdelijo tudi pogosteje, če se spreminjajo demografske razmere. Nekatere države uporabljajo zakonodajne organe za risanje meja, medtem ko so druge uvedle neodvisne ali mešane komisije z namenom zmanjšanja političnega pristranskega oblikovanja okrožij.
Pri prerazporejanju meja se upoštevajo različna načela: enako število prebivalcev v posameznem okrožju (ena glasovalna enota), kontiguiteta (okrožje mora biti geografsko povezano), kompaktnost, ter čim manjše razdeljevanje skupnosti interesa. Kljub temu so spori in tožbe zaradi razdeljevanja glasovalcev navadni — posebej glede rasnega ali partijskega razporejanja (gerrymandering).
Pravna zgodovina in sodbe
Pravne spremembe in sodbe vrhovnega sodišča ZDA so velike vplivale na oblikovanje in izenačevanje okrožij. Pomembni precedensi vključujejo:
- Baker proti Carr (1962) — odprl vrata sodnim preiskavam zaradi razdeljevanja okrožij in potrdil, da so pritožbe upravne narave lahko predmet sodnega pregleda;
- Wesberry proti Sanders (1964) — odločil, da morajo kongresna okrožja imeti približno enako število prebivalcev, saj vsak glas v volitvah v predstavniški dom nosi enako težo;
- Prepisi in zakoni, kot je Uniform Congressional Districts Act (1967), so zahtevali enosečne (single-member) okrožja v državah z več kot enim sedežem, kar je standard, ki velja še danes v večini primerov;
- V sodnejših primerih, kot je Rucho proti Common Cause (2019), je Vrhovno sodišče odločilo, da zvezna sodišča ne morejo odločati o pritožbah zaradi partijskega gerrymanderinga, kar je preneslo spopade v večji meri na državno raven in politične rešitve.
Delegati brez glasovalne pravice
Poleg 435 polnovrednih predstavnikov obstajajo tudi delegati brez polne glasovalne pravice, ki zastopajo zvezna ozemlja in zvezno okrožje. Ti delegati lahko sodelujejo v odborih in govorijo v predstavniškem domu, vendar običajno nimajo pravice glasovati na končnih glasovanjih plenuma. Posebnost predstavlja Resident Commissioner Portorika, ki ima štiriletni mandat, medtem ko imajo delegati večine drugih ozemelj dvajsetletne mandata, vendar brez pravice končnega glasovanja. Poleg današnjih delegacij je zgodovinsko obstajalo tudi nekaj zastarelih delegacij; npr. Filipinski resident commissioner je zastopal Filipine, ko so bile te pod ameriško upravo (zgodovinsko obdobje do sredine 20. stoletja).
Praktični učinki prerazdelitve
Razdelitev in prerazporeditev okrožij vplivata na politično moč posameznih držav v kongresu in s tem na oblikovanje zakonodaje. Države, ki pridobijo sedeže, povečajo svoj vpliv v predstavniškem domu, medtem ko izguba sedežev zmanjšuje vpliv. Spremembe prebivalstva in migracije znotraj ZDA (npr. selitve v južne in zahodne zvezne države v zadnjih desetletjih) so zato pomemben dejavnik pri dolgoročnem spreminjanju politične karte.
V nadaljevanju
V nadaljevanju je popoln seznam 435 sedanjih kongresnih okrožij predstavniškega doma in več kot 200 zastarelih (ki se ne uporabljajo več) okrožij ter šest sedanjih in eno zastarelo delegacijo brez glasovalne pravice. Ta seznam vsebuje ime okrožja, trenutnega predstavnika, politično pripadnost, ter opombe o zgodovinskih spremembah meja oziroma ukinitvah okrožij.
