ETA

Opis

ETA je bila ena najbolj zloglasnih in dolgo delujočih terorističnih skupin v Evropi. Ustanovljena je bila leta 1959 iz ostankov druge radikalne baskovske separatistične skupine EKIN. EKIN in ETA sta nastali zaradi nezadovoljstva z zmernim nacionalizmom glavne baskovske stranke, Baskovske nacionalne stranke. ETA je v Španiji izvedla več sto napadov. Povezana je bila z drugimi terorističnimi skupinami v baskovski regiji in zunaj nje. Med njimi sta bili začasna irska republikanska armada (IRA) in kolumbijski FARC.

Napadi

Večina terorističnih napadov organizacije ETA je bila usmerjena proti podjetjem in španskim vladnim uradnikom, zlasti članom varnostnih služb in sodstva, vendar so bili napadi usmerjeni tudi proti civilistom. Njeni najpogostejši taktiki so bili bombni napadi in atentati. Napade je izvajala predvsem v Baskiji, Madridu in Kataloniji. Podobno kot IRA je tudi ETA pred napadi včasih izdala opozorila.

Skupina je decembra 1973 umorila admirala Luisa Carrero Blanca. V tistem času je bil Blanco po mnenju mnogih najverjetnejši naslednik španskega diktatorja Francisca Franca. Umrl je, ko je pod njegovim avtomobilom eksplodirala podzemna bomba. Več kot dvajset let pozneje je ETA skoraj umorila Joseja Marijo Aznarja, opozicijskega politika, ki je pozneje postal predsednik vlade. Leta 1987 je ETA v Barceloni z avtomobilom bombo ubila 21 ljudi.

Sprememba stanja

Položaj baskovske domovine se je bistveno spremenil s koncem režima Francisca Franca in vrnitvijo demokracije leta 1979. Franco je poskušal zatreti baskovski nacionalizem in separatizem. Nova demokratična vlada pa je baskovskim pokrajinam ponudila precejšnjo avtonomijo. S sporazumom, sklenjenim leta 1980, je baskovska regija dobila svoj parlament, podobno kot druge regije v Španiji. Prav tako ji je bilo dovoljeno imeti lastno neodvisno davčno zakonodajo. Poleg tega je jezik euskara postal pomembnejši v javni kulturi in izobraževanju. Vendar nova avtonomna regija ni odvrnila radikalnih separatistov, ki so sestavljali organizacijo ETA. ETA je zagrešila približno 900 umorov in več deset ugrabitev.

Sprememba dejavnosti

Stopnja dejavnosti družbe ETA se je z leti spreminjala. Skupina je večkrat poskušala skleniti premirje, med drugim je 14-mesečno premirje trajalo do decembra 1999. Od leta 2000 je bilo sicer več napadov ETA, vendar je skupina zahtevala manj žrtev. Menijo, da se skupina zmanjšuje. Španski uradniki menijo, da so nedavna zatrtja povzročila resno oslabitev skupine, in menijo, da je njena prihodnost kot teroristične organizacije morda omejena. Danes je v španskih zaporih več kot sto osumljenih članov ETA.

V zadnjih nekaj letih je ETA izvedla občasne napade, med drugim bombne napade septembra 2004, decembra 2005 in v začetku leta 2006. Vendar so bila pred temi bombnimi napadi na splošno objavljena opozorila in v njih ni bilo smrtnih žrtev.

Marca 2006 je ETA razglasila trajno prekinitev ognja in izrazila pripravljenost za vključitev v politični proces. Odločitev je bila morda povezana z bombnimi napadi na vlake v Madridu leta 2004, v katerih je umrlo skoraj 200 ljudi. Za napad je bila sprva obtožena ETA, vendar se je kmalu izkazalo, da je šlo za delo militantnih islamistov, povezanih z Al Kaido. Tako kot IRA so tudi voditelji ETA morda menili, da je terorizem z množičnimi žrtvami, ki so ga izvajale nekatere radikalne islamistične skupine, diskreditiral njihovo nasilno taktiko, čeprav to ni zanesljivo znano. ETA je imela skrivnostno vodstveno strukturo.

Junija 2007 je ETA razglasila premirje iz marca 2006 za neveljavno, čeprav so mnogi menili, da je ETA decembra 2006 bombardirala letališko garažo, kar je bil znak, da premirje ne bo trajalo. Tiskovni predstavnik ETA je špansko vlado obtožil, da se vmešava v baskovske lokalne volitve ter da med prekinitvijo ognja še naprej preganja in obsoja člane ETA.

Opozoriti je treba, da se ETA v okviru izjave o prekinitvi ognja ni uradno odrekla nasilju ali začela izvajati ukrepov za razgradnjo orožja (kot je to julija 2005 storila IRA). Prekinitev ognja s strani ETA se je že prej sprevrgla v nasilje.

ETA je 20. oktobra 2011 javno napovedala trajno prenehanje delovanja. To je bilo objavljeno v dveh pomembnih nacionalističnih časopisih, Gara in Berria.