ETA (Euskadi Ta Askatasuna) – baskovska separatistična teroristična organizacija
Euskadi Ta Askatasuna ali ETA (baskovsko "Baskovska domovina in svoboda"; izgovorjava IPA: [ˈɛːta]) je bila teroristična nacionalistična separatistična militantna organizacija. Želela je ustanoviti ločeno nacionalno državo za Baske. Baski so etnična skupina, ki živi na območjih severne Španije in jugozahodne Francije. Na tem območju živi med 2 in 2,5 milijona Baskov. Nekateri med njimi govorijo avtohtoni neindoevropski jezik, imenovan euskara.
Zgodovina in razvoj
ETA je nastala konec 1950-ih let kot del širšega gibanja baskovskega nacionalizma, uradno pa je bila ustanovljena leta 1959 kot odgovor na zatiranje kulture in jezika med diktaturo Francisca Franca. Sprva je delovala kot študentska/politična skupina, pozneje pa se je radikalizirala in začela z oboroženimi dejanji. Najbolj odmeven atentat je bilo ubistvo admiralnega predsednika vlade Luisa Carrera Blanca leta 1973, ki je pokazalo sposobnost ETA za visokoorganizirane vojaške operacije.
Ideologija in cilji
Glavni cilj ETA je bil ustanoviti suvereno baskovsko državo (ki bi zajemala španski in francoski del Baskije) ter ohraniti in promovirati baskovsko identiteto in jezik. Ideološko se je gibala na skrajnem levem delu spektra, kombinirala je elemente nacionalizma in marksistične retorike. Poleg oboroženega krila je obstajala tudi politična povezanost z določenimi strankami in gibanjih, kot je bila Herri Batasuna, ki so ETA pogosto podpirale ali ji služile kot politični glas (kasneje so bile nekatere od teh organizacij prepovedane).
Metode in posledice nasilja
ETA je uporabljala teroristične metode, vključno z bombnimi napadi, atentati, izsiljevanjem, ugrabitvami in umori. Njene akcije so povzročile smrt več sto ljudi in ranile na tisoče; ocene govorijo o več kot 800 žrtvah in številnih poškodovanih. Tarče so bili tako predstavniki varnostnih sil kot tudi civilisti, politični predstavniki in gospodarske tarče. Nasilje je silno prizadelo družbe v Baskiji in širši Španiji ter povzročilo dolgoletne varnostne in politične napetosti.
Reakcija oblasti, pravosodje in prepovedi
Španske in francoske oblasti so ETA obravnavale kot teroristično organizacijo in izvajale obsežne proti-teroristične operacije, aretacije in sodne postopke. Nekatere politične stranke in organizacije, povezane z ETA, so bile prepovedane. ETA je bila na seznamih terorističnih organizacij v več državah in mednarodnih organizacijah, kar je otežilo njeno financiranje in mednarodno delovanje.
Prizadevanja za mir, razorožitev in razpustitev
V več obdobjih je ETA razglasila prekinitve ognja ali premirja, a so bila ta pogosto kratkotrajna in občasno prekinjena z novim nasiljem. Pomembni koraki k koncu oboroženega boja so bili:
- večkratna začasna premirja v 1990-ih in poznejših letih;
- lani 2011, ko je ETA 20. oktobra uradno razglasila "definitivno opustitev oboroženega boja";
- april 2017, ko so baskovski aktivisti z zunanje pomoči potrdili postopno razorožitev organizacije;
- 3. maj 2018, ko je ETA uradno objavila svojo razpustitev (dissolution).
Zapleti in dedičstvo
Odziv na razorožitev in razpustitev je bil mešan: olajšanje in upanje na trajen mir sta se mešala s prizadevanji za pravico in pomiritev žrtev. V Baskiji in Španiji še vedno ostajajo odprta vprašanja glede zapornikov, amnistije, resnice in sprave. Baskovski nacionalizem nadaljuje skozi raznolike politične poti — od miroljubnih avtonomističnih gibanj do strank, ki si prizadevajo za neodvisnost po mirnih poteh.
Zaključek
ETA je imela globok in boleč vpliv na baskovsko in špansko družbo. Njena zgodba je primer, kako nacionalistične in ideološke napetosti, če se prelijejo v oboroženo nasilje, lahko povzročijo dolgoletne posledice za žrtve, družine in širšo skupnost. Danes večina političnega dialoga v Baskiji poteka na miroljubnih in demokratičnih tleh, čeprav so spomini na obdobje nasilja in odprta vprašanja še vedno prisotni.
Opis
ETA je bila ena najbolj zloglasnih in dolgo delujočih terorističnih skupin v Evropi. Ustanovljena je bila leta 1959 iz ostankov druge radikalne baskovske separatistične skupine EKIN. EKIN in ETA sta nastali zaradi nezadovoljstva z zmernim nacionalizmom glavne baskovske stranke, Baskovske nacionalne stranke. ETA je v Španiji izvedla več sto napadov. Povezana je bila z drugimi terorističnimi skupinami v baskovski regiji in zunaj nje. Med njimi sta bili začasna irska republikanska armada (IRA) in kolumbijski FARC.
Napadi
Večina terorističnih napadov organizacije ETA je bila usmerjena proti podjetjem in španskim vladnim uradnikom, zlasti članom varnostnih služb in sodstva, vendar so bili napadi usmerjeni tudi proti civilistom. Njeni najpogostejši taktiki so bili bombni napadi in atentati. Napade je izvajala predvsem v Baskiji, Madridu in Kataloniji. Podobno kot IRA je tudi ETA pred napadi včasih izdala opozorila.
Skupina je decembra 1973 umorila admirala Luisa Carrero Blanca. V tistem času je bil Blanco po mnenju mnogih najverjetnejši naslednik španskega diktatorja Francisca Franca. Umrl je, ko je pod njegovim avtomobilom eksplodirala podzemna bomba. Več kot dvajset let pozneje je ETA skoraj umorila Joseja Marijo Aznarja, opozicijskega politika, ki je pozneje postal predsednik vlade. Leta 1987 je ETA v Barceloni z avtomobilom bombo ubila 21 ljudi.
Sprememba stanja
Položaj baskovske domovine se je bistveno spremenil s koncem režima Francisca Franca in vrnitvijo demokracije leta 1979. Franco je poskušal zatreti baskovski nacionalizem in separatizem. Nova demokratična vlada pa je baskovskim pokrajinam ponudila precejšnjo avtonomijo. S sporazumom, sklenjenim leta 1980, je baskovska regija dobila svoj parlament, podobno kot druge regije v Španiji. Prav tako ji je bilo dovoljeno imeti lastno neodvisno davčno zakonodajo. Poleg tega je jezik euskara postal pomembnejši v javni kulturi in izobraževanju. Vendar nova avtonomna regija ni odvrnila radikalnih separatistov, ki so sestavljali organizacijo ETA. ETA je zagrešila približno 900 umorov in več deset ugrabitev.
Sprememba dejavnosti
Stopnja dejavnosti družbe ETA se je z leti spreminjala. Skupina je večkrat poskušala skleniti premirje, med drugim je 14-mesečno premirje trajalo do decembra 1999. Od leta 2000 je bilo sicer več napadov ETA, vendar je skupina zahtevala manj žrtev. Menijo, da se skupina zmanjšuje. Španski uradniki menijo, da so nedavna zatrtja povzročila resno oslabitev skupine, in menijo, da je njena prihodnost kot teroristične organizacije morda omejena. Danes je v španskih zaporih več kot sto osumljenih članov ETA.
V zadnjih nekaj letih je ETA izvedla občasne napade, med drugim bombne napade septembra 2004, decembra 2005 in v začetku leta 2006. Vendar so bila pred temi bombnimi napadi na splošno objavljena opozorila in v njih ni bilo smrtnih žrtev.
Marca 2006 je ETA razglasila trajno prekinitev ognja in izrazila pripravljenost za vključitev v politični proces. Odločitev je bila morda povezana z bombnimi napadi na vlake v Madridu leta 2004, v katerih je umrlo skoraj 200 ljudi. Za napad je bila sprva obtožena ETA, vendar se je kmalu izkazalo, da je šlo za delo militantnih islamistov, povezanih z Al Kaido. Tako kot IRA so tudi voditelji ETA morda menili, da je terorizem z množičnimi žrtvami, ki so ga izvajale nekatere radikalne islamistične skupine, diskreditiral njihovo nasilno taktiko, čeprav to ni zanesljivo znano. ETA je imela skrivnostno vodstveno strukturo.
Junija 2007 je ETA razglasila premirje iz marca 2006 za neveljavno, čeprav so mnogi menili, da je ETA decembra 2006 bombardirala letališko garažo, kar je bil znak, da premirje ne bo trajalo. Tiskovni predstavnik ETA je špansko vlado obtožil, da se vmešava v baskovske lokalne volitve ter da med prekinitvijo ognja še naprej preganja in obsoja člane ETA.
Opozoriti je treba, da se ETA v okviru izjave o prekinitvi ognja ni uradno odrekla nasilju ali začela izvajati ukrepov za razgradnjo orožja (kot je to julija 2005 storila IRA). Prekinitev ognja s strani ETA se je že prej sprevrgla v nasilje.
ETA je 20. oktobra 2011 javno napovedala trajno prenehanje delovanja. To je bilo objavljeno v dveh pomembnih nacionalističnih časopisih, Gara in Berria.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj pomeni ETA?
O: Euskadi Ta Askatasuna, kar v prevodu pomeni "Baskovska domovina in svoboda".
V: Koga je ETA predstavljala?
O: ETA je predstavljala nacionalistične separatistične borce, ki so želeli ustanoviti ločeno nacionalno državo za Baske.
V: Kje živijo Baski?
O: Baski so etnična skupina, ki živi na območjih severne Španije in jugozahodne Francije.
V: Koliko Baskov je v regiji?
O: V regiji živi od 2 do 2,5 milijona Baskov.
V: Kakšen jezik govorijo nekateri od njih?
O: Nekateri govorijo avtohtoni neindoevropski jezik, ki se imenuje euskara.
V: Kakšen je bil cilj organizacije ETA?
O: Cilj ETA je bil ustanoviti ločeno nacionalno državo za Baske.
