Avstralija: 65.000 let zgodovine, Aborigini in evropska odkritja
Avstraliji ljudje živijo že več kot 65.000 let. Prvi prebivalci so bili avtohtoni narodi – Aborigini in Otočani Torresove ožine –, ki so naseljevali vse dele kontinenta in obalna otočja. Preživljali so se s lovom, ribolovom in nabiralništvom, hkrati pa so razvili kompleksne družbene, verske in ekonomske sisteme.
Zgodnje prakse in kultura
Aborigini so izdelali številna orodja in tehnologije, med katerimi sta najbolj znana bumerang in kopje. Obstajajo tudi dokazi, da so uporabljali metode, podobne kmetovanju – npr. nadzorovano kurjenje rastja (t. i. fire-stick farming), urejanje vodnih virov in sezonsko obdelavo rastlin, kar je povečalo pridelke divjih rastlin in privabljalo živino.
Tradicija in pripovedništvo sta bila v življenju avtohtonih skupnosti temeljnega pomena. Njihova verska in mitološka predstava se pogosto imenuje čas sanj, v kateri duhovne sile in predniki ustvarjajo zemljo, ljudi, živali in pravila za življenje. Veliko zgodb iz časa sanj je ohranjeno v ustni tradiciji, obredih, risbah in pesmih.
Umetnost aboridžinov je ena najstarejših na svetu; njeni začetki segajo vsaj 30 000 let nazaj. Po vsej Avstraliji so ohranjene slike na stenah jam in vklesane zgodbe v skale, ki prikazujejo stvarjenja, povezave z zemljo in družinske genealoške vezi. Aboriginska glasba pogosto vključuje pesmi o času sanj in ritualne izvedbe; za nekatere regije je značilen instrument didgeridoo, ki ima pomembno vlogo v obredih in glasbeni spremljavi.
Evropska odkritja in raziskovanja
Leta 1606 je prvi dokumentiran zahodni obisk celine opravil nizozemski raziskovalec Willem Janszoon (1571–1639). V istem letu je skozi preliv med Avstralijo in Novo Gvinejo preplul tudi Luis Vaez de Torres. Leta 1616 je ob zahodni obali pristal Dirk Hartog, potem pa so različna evropska plovila nadaljevala kartiranje obal. Ko je obalo obiskalo približno šestdeset ladij, je bilo znanih dovolj podatkov, da je bil leta 1811 objavljen zemljevid.
Raziskovalci iz Evrope so pogosto opisovali celino kot suho in na več mestih puščavsko. Zaradi pomanjkanja velikega deževja so nekateri menili, da tam ni mogoče pridelovati obsežnih poljščin, zato niso videli takojšnjega ekonomskega interesa za naselitev. Kljub temu so pomorski in geografski interesi pripeljali do nadaljnjih odprav in zahtevkov.
Leta 1642 je Abel Tasman, ki je delal za Nizozemsko vzhodnoindijsko družbo, dosegel otok, ki ga je poimenoval Antony van Diemenslandt (današnja Tasmanija). Tasman je kasneje kartiral severne obale celine in območje poimenoval Nova Holandija. Leta 1688 je William Dampier postal prvi Anglež, ki je dosegel Avstralijo. Leta 1770 pa je britanski pomorščak, kapitan James Cook, odkril rodovitno vzhodno obalo, ki jo je poimenoval Novi Južni Wales in jo razglasil za britansko ozemlje. Kasneje je angleški kartograf in pomorščak Matthew Flinders je leta 1814 objavil obsežen zemljevid obale in prvi uporabil ime Avstralija, ki so ga pozneje sprejele tudi uradne oblasti.
Kolonizacija in njene posledice
Britanska osvajanja in kasnejša naselitev, vključno z ustanavljanjem kazenskih kolonij konec 18. stoletja, sta imeli daljnosežne posledice za avtohtone prebivalce. Evropske bolezni, izguba zemlje, kršenje pravic in oborožani spopadi so pomembno zmanjšali prebivalstvo avtohtonih ljudi in preoblikovali njihove načine življenja. Sledi kolonizacije vključujejo tudi prekinitev tradicionalnih gospodarskih in verovanjskih praks ter prisilne premestitve.
V 20. in 21. stoletju so se začeli pojavljati premiki za priznanje pravic staroselcev: gibanja za državljanske pravice, referendumi in sodne odločitve (npr. v drugih državah primeri, kot je odločitev o Native Title v Avstraliji), ki so postopoma pripeljali do zakonodajnih sprememb, restitucij in prizadevanj za spravo. Danes Avstralija priznava bogato kulturno raznolikost in si prizadeva za večje vključevanje avtohtonih skupnosti pri odločanju o zemljiščih, varstvu kulturne dediščine in družbenem razvoju.
Zaključek
Avstralija ima izjemno dolgo zgodovino avtohtonih kultur, s slikovitimi primeri umetnosti, glasbe in tradicij, ki trajajo deset tisočletij. Evropska odkritja so prinesla nove zemljepisne vpoglede, a tudi velike družbene spremembe in izzive za prvotne prebivalce. Razumevanje te zgodovine – tako dosežkov avtohtonih ljudstev kot posledic kolonizacije – je ključno za spoštovanje preteklosti in oblikovanje pravičnejše prihodnosti.
Kolonialna Avstralija
Britanci so se odločili, da deželo, ki jo je obiskal kapitan Cook, uporabijo za zaporniško kolonijo. Velika Britanija je potrebovala kraj, kamor bi lahko poslala kaznjence (ljudi, ki so bili zaradi kraje in drugih kaznivih dejanj zaprti), saj so bili njeni zapori polni, v ameriški vojni za neodvisnost pa je pravkar izgubila svoje ameriške kolonije. Leta 1788 je v zaliv Botany Bay (Sydney) prispela prva britanska flota 11 ladij, na katerih je bilo približno 1500 ljudi. Vodil jo je Arthur Phillip kot prvi guverner Novega Južnega Walesa. Od leta 1788 do leta 1868 je bilo v Avstralijo pripeljanih približno 160 000 kaznjencev. Svobodni priseljenci so začeli prihajati v devetdesetih letih 19. stoletja.
Prvih nekaj let niso imeli veliko hrane in življenje je bilo zelo težko. Kmalu pa so začeli kmetovati in prišlo je več ljudi. Sydney je rasel in nastajala so nova mesta. Volna je prinašala dober denar. Do leta 1822 je bilo ustanovljenih veliko mest, ljudje iz mest pa so pogosto obiskovali Sydney zaradi dodatnih gospodarskih virov.
Kmalu so ljudje iz Sydneya odkrili druge dele Avstralije. George Bass in Matthew Flinders sta odplula na jug do Tasmanije in leta 1803 je bila v Hobartu ustanovljena kolonija. Hamilton Hume in William Hovell sta se iz Sydneya odpravila na jug po kopnem. Našla sta reko Murray in dobro zemljo v Viktoriji. Thomas Mitchell se je odpravil v notranjost države in našel še več rek. Leta 1826 je bila v King George Soundu v Zahodni Avstraliji ustanovljena prva britanska vojaška postojanka. Leta 1829 je bila ustanovljena kolonija Swan River z mestoma Fremantle in Perth. Leta 1836 je bila v Južni Avstraliji ustanovljena kolonija svobodnih naseljencev, kamor niso nikoli poslali kaznjencev. Queensland je leta 1859 postal samostojna kolonija. Ko so se mesta in kmetije razširile po vsej Avstraliji, so bili aborigini izrinjeni s svoje zemlje. Nekatere so ubili, mnogi pa so umrli zaradi bolezni in lakote. Kmalu so bili avstralski aborigini številčnejši od Evropejcev in mnogi so morali živeti v rezervatih.
Leta 1851 so se v Novem Južnem Walesu in Viktoriji začele zlate mrzlice, zaradi katerih je veliko število ljudi prišlo iskat zlato. Prebivalstvo je raslo po vsej jugovzhodni Avstraliji ter ustvarilo veliko bogastvo in industrijo. Do leta 1853 so zaradi zlate mrzlice nekateri revni ljudje zelo obogateli.
V 40. in 50. letih 19. stoletja se je končalo prevažanje obsojencev in prišlo je do novih sprememb. Prebivalci Avstralije so želeli imeti svojo državo in se samoupravljati. Prve vlade v kolonijah so vodili guvernerji, ki jih je izbral London. Kmalu so si naseljenci želeli lokalne uprave in več demokracije. Leta 1825 je bil ustanovljen Zakonodajni svet Novega Južnega Walesa, ki je svetoval guvernerju Novega Južnega Walesa, vendar ga niso izbrali volivci. William Wentworth je leta 1835 ustanovil Avstralsko patriotsko združenje (prvo politično stranko v Avstraliji) in zahteval demokratično vlado v Novem Južnem Walesu. Leta 1840 sta začela delovati mestni svet Adelaide in mestni svet Sydneyja, ki so ju lahko volili nekateri ljudje (vendar le moški z določeno količino denarja). Nato so bile leta 1843 v Avstraliji prve parlamentarne volitve v zakonodajni svet Novega Južnega Walesa, pri čemer so bile tudi tu določene omejitve glede tega, kdo lahko voli. Zakon o vladi avstralskih kolonij [1850] je omogočil ustave za Novi Južni Wales, Viktorijo, Južno Avstralijo in Tasmanijo. Leta 1850 so volitve za zakonodajne svete potekale tudi v kolonijah Viktorija, Južna Avstralija in Tasmanija.
Leta 1855 je London Novemu Južnemu Walesu, Viktoriji, Južni Avstraliji in Tasmaniji podelil omejeno samoupravo. Leta 1856 so v Viktoriji, Tasmaniji in Južni Avstraliji uvedli novo tajno glasovanje, ki je ljudem omogočilo, da so glasovali zasebno. Ta sistem so posnemali po vsem svetu. Leta 1855 so imeli v Južni Avstraliji volilno pravico vsi moški, starejši od 21 let. Kmalu so ji sledile tudi druge kolonije. Leta 1895 so ženske dobile volilno pravico v parlamentu Južne Avstralije in postale prve ženske na svetu, ki so lahko kandidirale na volitvah. Leta 1897 je Catherine Helen Spence postala prva ženska politična kandidatka.
Avstralci so po vsej celini ustanovili parlamentarne demokracije. Toda vse glasnejši so bili glasovi, da bi se vse združile v eno državo z nacionalnim parlamentom.
Parlament Viktorije v Melbournu.
Adelaide leta 1839. Južna Avstralija je bila ustanovljena kot svobodna kolonija brez kaznjencev.
Kolonialna Avstralija
Britanci so se odločili, da deželo, ki jo je obiskal kapitan Cook, uporabijo za zaporniško kolonijo. Velika Britanija je potrebovala kraj, kamor bi lahko poslala kaznjence (ljudi, ki so bili zaradi kraje in drugih kaznivih dejanj poslani v zapor), saj so bili njeni zapori polni, v ameriški vojni za neodvisnost pa je pravkar izgubila svoje ameriške kolonije. Leta 1788 je v zaliv Botany Bay (Sydney) prispela prva britanska flota 11 ladij, na katerih je bilo približno 1500 ljudi. Vodil jo je Arthur Phillip kot prvi guverner Novega Južnega Walesa. Od leta 1788 do leta 1868 je bilo v Avstralijo pripeljanih približno 160 000 kaznjencev. Svobodni priseljenci so začeli prihajati v devetdesetih letih 19. stoletja.
Prvih nekaj let niso imeli veliko hrane in življenje je bilo zelo težko. Kmalu pa so začeli kmetovati in prišlo je več ljudi. Sydney je rasel in nastajala so nova mesta. Volna je prinašala dober denar. Do leta 1822 je bilo ustanovljenih veliko mest, ljudje iz mest pa so pogosto obiskovali Sydney zaradi dodatnih gospodarskih virov.
Kmalu so ljudje iz Sydneya odkrili druge dele Avstralije. George Bass in Matthew Flinders sta odplula na jug do Tasmanije in leta 1803 je bila v Hobartu ustanovljena kolonija. Hamilton Hume in William Hovell sta se iz Sydneya odpravila na jug po kopnem. Našla sta reko Murray in dobro zemljo v Viktoriji. Thomas Mitchell se je odpravil v notranjost države in našel še več rek. Leta 1826 je bila v King George Soundu v Zahodni Avstraliji ustanovljena prva britanska vojaška postojanka. Leta 1829 je bila ustanovljena kolonija Swan River z mestoma Fremantle in Perth. Leta 1836 je bila v Južni Avstraliji ustanovljena kolonija svobodnih naseljencev, kamor niso nikoli poslali kaznjencev. Queensland je leta 1859 postal samostojna kolonija. Ko so se mesta in kmetije razširile po vsej Avstraliji, so bili aborigini izrinjeni s svoje zemlje. Nekatere so ubili, mnogi pa so umrli zaradi bolezni in lakote. Kmalu so bili avstralski aborigini številčnejši od Evropejcev in mnogi so morali živeti v rezervatih.
Leta 1851 so se v Novem Južnem Walesu in Viktoriji začele zlate mrzlice, zaradi katerih je veliko število ljudi prišlo iskat zlato. Prebivalstvo je raslo po vsej jugovzhodni Avstraliji ter ustvarilo veliko bogastvo in industrijo. Do leta 1853 so zaradi zlate mrzlice nekateri revni ljudje zelo obogateli.
V 40. in 50. letih 19. stoletja se je končalo prevažanje obsojencev in prišlo je do novih sprememb. Prebivalci Avstralije so želeli imeti svojo državo in se samoupravljati. Prve vlade v kolonijah so vodili guvernerji, ki jih je izbral London. Kmalu so si naseljenci želeli lokalne uprave in več demokracije. Leta 1825 je bil ustanovljen Zakonodajni svet Novega Južnega Walesa, ki je svetoval guvernerju Novega Južnega Walesa, vendar ga niso izbrali volivci. William Wentworth je leta 1835 ustanovil Avstralsko patriotsko združenje (prvo politično stranko v Avstraliji) in zahteval demokratično vlado v Novem Južnem Walesu. Leta 1840 sta začela delovati mestni svet Adelaide in mestni svet Sydneyja, ki so ju lahko volili nekateri ljudje (vendar le moški z določeno količino denarja). Nato so bile leta 1843 v Avstraliji prve parlamentarne volitve v zakonodajni svet Novega Južnega Walesa, pri čemer so bile tudi tu določene omejitve glede tega, kdo lahko voli. Zakon o vladi avstralskih kolonij [1850] je omogočil ustave za Novi Južni Wales, Viktorijo, Južno Avstralijo in Tasmanijo. Leta 1850 so volitve za zakonodajne svete potekale tudi v kolonijah Viktorija, Južna Avstralija in Tasmanija.
Leta 1855 je London Novemu Južnemu Walesu, Viktoriji, Južni Avstraliji in Tasmaniji podelil omejeno samoupravo. Leta 1856 so v Viktoriji, Tasmaniji in Južni Avstraliji uvedli novo tajno glasovanje, ki je ljudem omogočilo, da so glasovali zasebno. Ta sistem so posnemali po vsem svetu. Leta 1855 so imeli v Južni Avstraliji volilno pravico vsi moški, starejši od 21 let. Kmalu so ji sledile tudi druge kolonije. Leta 1895 so ženske dobile volilno pravico v parlamentu Južne Avstralije in postale prve ženske na svetu, ki so lahko kandidirale na volitvah. Leta 1897 je Catherine Helen Spence postala prva ženska politična kandidatka.
Avstralci so po vsej celini ustanovili parlamentarne demokracije. Toda vse glasnejši so bili glasovi, da bi se vse združile v eno državo z nacionalnim parlamentom.
Parlament Viktorije v Melbournu.
Adelaide leta 1839. Južna Avstralija je bila ustanovljena kot svobodna kolonija brez kaznjencev.
Vprašanja in odgovori
V: Kako dolgo že ljudje živijo v Avstraliji?
O: Ljudje v Avstraliji živijo že več kot 65 000 let.
V: Kdo so bili prvi ljudje, ki so prišli v Avstralijo?
O: Prvi ljudje, ki so prišli v Avstralijo, so bili aborigini in otočani Torresove ožine.
V: Kaj so počeli, da so preživeli?
O: Preživljali so se z lovom, ribolovom in nabiralništvom. Izumili so tudi orodja, kot so bumerangi in kopja, obstajajo pa tudi dokazi, da so uporabljali metode kmetovanja.
V: Kakšno veroizpoved so izpovedovali aborigini?
O: Njihova vera se je imenovala čas sanj, ki je vseboval veliko zgodb o stvarjenju sveta s strani duhov.
V: Kdaj se je začelo evropsko raziskovanje Avstralije?
O: Leta 1606 je nizozemski raziskovalec Willem Janszoon (1571-1639) obiskal zahodno obalo Avstralije.
V: Kdo je bil odgovoren za poimenovanje Novega Južnega Walesa?
O: Kapitan James Cook je Novi Južni Wales poimenoval leta 1770, ko je odkril njegovo rodovitno vzhodno obalo.
V: Kdo je prvič objavil zemljevid Avstralije s tem imenom? O: Anglež Matthew Flinders je leta 1814 objavil zemljevid obale in jo prvič poimenoval Avstralija, kar so pozneje uradno sprejele tudi oblasti.
