Avstralija: 65.000 let zgodovine, Aborigini in evropska odkritja

Britanci so se odločili, da deželo, ki jo je obiskal kapitan Cook, uporabijo za zaporniško kolonijo. Velika Britanija je potrebovala kraj, kamor bi lahko poslala kaznjence (ljudi, ki so bili zaradi kraje in drugih kaznivih dejanj zaprti), saj so bili njeni zapori polni, v ameriški vojni za neodvisnost pa je pravkar izgubila svoje ameriške kolonije. Leta 1788 je v zaliv Botany Bay (Sydney) prispela prva britanska flota 11 ladij, na katerih je bilo približno 1500 ljudi. Vodil jo je Arthur Phillip kot prvi guverner Novega Južnega Walesa. Od leta 1788 do leta 1868 je bilo v Avstralijo pripeljanih približno 160 000 kaznjencev. Svobodni priseljenci so začeli prihajati v devetdesetih letih 19. stoletja.

Prvih nekaj let niso imeli veliko hrane in življenje je bilo zelo težko. Kmalu pa so začeli kmetovati in prišlo je več ljudi. Sydney je rasel in nastajala so nova mesta. Volna je prinašala dober denar. Do leta 1822 je bilo ustanovljenih veliko mest, ljudje iz mest pa so pogosto obiskovali Sydney zaradi dodatnih gospodarskih virov.

Kmalu so ljudje iz Sydneya odkrili druge dele Avstralije. George Bass in Matthew Flinders sta odplula na jug do Tasmanije in leta 1803 je bila v Hobartu ustanovljena kolonija. Hamilton Hume in William Hovell sta se iz Sydneya odpravila na jug po kopnem. Našla sta reko Murray in dobro zemljo v Viktoriji. Thomas Mitchell se je odpravil v notranjost države in našel še več rek. Leta 1826 je bila v King George Soundu v Zahodni Avstraliji ustanovljena prva britanska vojaška postojanka. Leta 1829 je bila ustanovljena kolonija Swan River z mestoma Fremantle in Perth. Leta 1836 je bila v Južni Avstraliji ustanovljena kolonija svobodnih naseljencev, kamor niso nikoli poslali kaznjencev. Queensland je leta 1859 postal samostojna kolonija. Ko so se mesta in kmetije razširile po vsej Avstraliji, so bili aborigini izrinjeni s svoje zemlje. Nekatere so ubili, mnogi pa so umrli zaradi bolezni in lakote. Kmalu so bili avstralski aborigini številčnejši od Evropejcev in mnogi so morali živeti v rezervatih.

Leta 1851 so se v Novem Južnem Walesu in Viktoriji začele zlate mrzlice, zaradi katerih je veliko število ljudi prišlo iskat zlato. Prebivalstvo je raslo po vsej jugovzhodni Avstraliji ter ustvarilo veliko bogastvo in industrijo. Do leta 1853 so zaradi zlate mrzlice nekateri revni ljudje zelo obogateli.

V 40. in 50. letih 19. stoletja se je končalo prevažanje obsojencev in prišlo je do novih sprememb. Prebivalci Avstralije so želeli imeti svojo državo in se samoupravljati. Prve vlade v kolonijah so vodili guvernerji, ki jih je izbral London. Kmalu so si naseljenci želeli lokalne uprave in več demokracije. Leta 1825 je bil ustanovljen Zakonodajni svet Novega Južnega Walesa, ki je svetoval guvernerju Novega Južnega Walesa, vendar ga niso izbrali volivci. William Wentworth je leta 1835 ustanovil Avstralsko patriotsko združenje (prvo politično stranko v Avstraliji) in zahteval demokratično vlado v Novem Južnem Walesu. Leta 1840 sta začela delovati mestni svet Adelaide in mestni svet Sydneyja, ki so ju lahko volili nekateri ljudje (vendar le moški z določeno količino denarja). Nato so bile leta 1843 v Avstraliji prve parlamentarne volitve v zakonodajni svet Novega Južnega Walesa, pri čemer so bile tudi tu določene omejitve glede tega, kdo lahko voli. Zakon o vladi avstralskih kolonij [1850] je omogočil ustave za Novi Južni Wales, Viktorijo, Južno Avstralijo in Tasmanijo. Leta 1850 so volitve za zakonodajne svete potekale tudi v kolonijah Viktorija, Južna Avstralija in Tasmanija.

Leta 1855 je London Novemu Južnemu Walesu, Viktoriji, Južni Avstraliji in Tasmaniji podelil omejeno samoupravo. Leta 1856 so v Viktoriji, Tasmaniji in Južni Avstraliji uvedli novo tajno glasovanje, ki je ljudem omogočilo, da so glasovali zasebno. Ta sistem so posnemali po vsem svetu. Leta 1855 so imeli v Južni Avstraliji volilno pravico vsi moški, starejši od 21 let. Kmalu so ji sledile tudi druge kolonije. Leta 1895 so ženske dobile volilno pravico v parlamentu Južne Avstralije in postale prve ženske na svetu, ki so lahko kandidirale na volitvah. Leta 1897 je Catherine Helen Spence postala prva ženska politična kandidatka.

Avstralci so po vsej celini ustanovili parlamentarne demokracije. Toda vse glasnejši so bili glasovi, da bi se vse združile v eno državo z nacionalnim parlamentom.

Britanci so se odločili, da deželo, ki jo je obiskal kapitan Cook, uporabijo za zaporniško kolonijo. Velika Britanija je potrebovala kraj, kamor bi lahko poslala kaznjence (ljudi, ki so bili zaradi kraje in drugih kaznivih dejanj poslani v zapor), saj so bili njeni zapori polni, v ameriški vojni za neodvisnost pa je pravkar izgubila svoje ameriške kolonije. Leta 1788 je v zaliv Botany Bay (Sydney) prispela prva britanska flota 11 ladij, na katerih je bilo približno 1500 ljudi. Vodil jo je Arthur Phillip kot prvi guverner Novega Južnega Walesa. Od leta 1788 do leta 1868 je bilo v Avstralijo pripeljanih približno 160 000 kaznjencev. Svobodni priseljenci so začeli prihajati v devetdesetih letih 19. stoletja.

Prvih nekaj let niso imeli veliko hrane in življenje je bilo zelo težko. Kmalu pa so začeli kmetovati in prišlo je več ljudi. Sydney je rasel in nastajala so nova mesta. Volna je prinašala dober denar. Do leta 1822 je bilo ustanovljenih veliko mest, ljudje iz mest pa so pogosto obiskovali Sydney zaradi dodatnih gospodarskih virov.

Kmalu so ljudje iz Sydneya odkrili druge dele Avstralije. George Bass in Matthew Flinders sta odplula na jug do Tasmanije in leta 1803 je bila v Hobartu ustanovljena kolonija. Hamilton Hume in William Hovell sta se iz Sydneya odpravila na jug po kopnem. Našla sta reko Murray in dobro zemljo v Viktoriji. Thomas Mitchell se je odpravil v notranjost države in našel še več rek. Leta 1826 je bila v King George Soundu v Zahodni Avstraliji ustanovljena prva britanska vojaška postojanka. Leta 1829 je bila ustanovljena kolonija Swan River z mestoma Fremantle in Perth. Leta 1836 je bila v Južni Avstraliji ustanovljena kolonija svobodnih naseljencev, kamor niso nikoli poslali kaznjencev. Queensland je leta 1859 postal samostojna kolonija. Ko so se mesta in kmetije razširile po vsej Avstraliji, so bili aborigini izrinjeni s svoje zemlje. Nekatere so ubili, mnogi pa so umrli zaradi bolezni in lakote. Kmalu so bili avstralski aborigini številčnejši od Evropejcev in mnogi so morali živeti v rezervatih.

Leta 1851 so se v Novem Južnem Walesu in Viktoriji začele zlate mrzlice, zaradi katerih je veliko število ljudi prišlo iskat zlato. Prebivalstvo je raslo po vsej jugovzhodni Avstraliji ter ustvarilo veliko bogastvo in industrijo. Do leta 1853 so zaradi zlate mrzlice nekateri revni ljudje zelo obogateli.

V 40. in 50. letih 19. stoletja se je končalo prevažanje obsojencev in prišlo je do novih sprememb. Prebivalci Avstralije so želeli imeti svojo državo in se samoupravljati. Prve vlade v kolonijah so vodili guvernerji, ki jih je izbral London. Kmalu so si naseljenci želeli lokalne uprave in več demokracije. Leta 1825 je bil ustanovljen Zakonodajni svet Novega Južnega Walesa, ki je svetoval guvernerju Novega Južnega Walesa, vendar ga niso izbrali volivci. William Wentworth je leta 1835 ustanovil Avstralsko patriotsko združenje (prvo politično stranko v Avstraliji) in zahteval demokratično vlado v Novem Južnem Walesu. Leta 1840 sta začela delovati mestni svet Adelaide in mestni svet Sydneyja, ki so ju lahko volili nekateri ljudje (vendar le moški z določeno količino denarja). Nato so bile leta 1843 v Avstraliji prve parlamentarne volitve v zakonodajni svet Novega Južnega Walesa, pri čemer so bile tudi tu določene omejitve glede tega, kdo lahko voli. Zakon o vladi avstralskih kolonij [1850] je omogočil ustave za Novi Južni Wales, Viktorijo, Južno Avstralijo in Tasmanijo. Leta 1850 so volitve za zakonodajne svete potekale tudi v kolonijah Viktorija, Južna Avstralija in Tasmanija.

Leta 1855 je London Novemu Južnemu Walesu, Viktoriji, Južni Avstraliji in Tasmaniji podelil omejeno samoupravo. Leta 1856 so v Viktoriji, Tasmaniji in Južni Avstraliji uvedli novo tajno glasovanje, ki je ljudem omogočilo, da so glasovali zasebno. Ta sistem so posnemali po vsem svetu. Leta 1855 so imeli v Južni Avstraliji volilno pravico vsi moški, starejši od 21 let. Kmalu so ji sledile tudi druge kolonije. Leta 1895 so ženske dobile volilno pravico v parlamentu Južne Avstralije in postale prve ženske na svetu, ki so lahko kandidirale na volitvah. Leta 1897 je Catherine Helen Spence postala prva ženska politična kandidatka.

Avstralci so po vsej celini ustanovili parlamentarne demokracije. Toda vse glasnejši so bili glasovi, da bi se vse združile v eno državo z nacionalnim parlamentom.