Četrta generacija igralnih konzol (pogosto imenovana tudi 16-bitna generacija) se je začela 30. oktobra 1987 z izidom konzole PC Engine podjetja Nippon Electric Company (NEC). Čeprav je NEC izdal prvo konzolo te generacije, so v praksi tržišče v naslednjih letih najbolj zaznamovala podjetja Nintendo in Sega. Nintendo je v tem obdobju pridobil največji svetovni tržni delež. Sega pa je postala močan izzivalec, deloma tudi zaradi svoje nove in izjemno uspešne franšize Sonic the Hedgehog, ki je nastopila kot neposredna konkurenca Nintendovi seriji iger Mario.

Glavni proizvajalci in sistemi

V četrti generaciji so izšle številne domače in ročne konzole, vendar so se na trgu uveljavili predvsem:

  • PC Engine (NEC) – prva izidna konzola generacije; v zahodnih državah poznana tudi kot TurboGrafx-16, imela je opcijske CD-ROM dodatke (CD-ROM²), ki so povečali zmogljivosti medijev in zvoka.
  • Sega Mega Drive / Genesis – priljubljena zaradi hitrih akcijskih iger, močnih arkadnih prenosov in velikega nabora iger; kasneje so za njo prišli dodatki, kot sta Sega CD (izboljšan zvok in video) in 32X.
  • Nintendo Super Famicom / Super Nintendo Entertainment System (SNES) – znan po močnih platformnih in RPG naslovih ter napredni grafiki in zvoku za domače konzole.
  • SNK z Neo Geo – kakovostna, a zelo draga konzola, zasnovana kot domača različica arkadnih sistemov; izstopala je po tehnični močeh in kvaliteti 2D grafike.

Tehnične značilnosti

Čeprav se generacija pogosto označuje kot "16-bitna", je bila zadeva bolj zapletena: različni sistemi so uporabljali različne procesorje in arhitekture (npr. Motorola 68000 v Megadrivu in Neo Geu, posebni procesorji pri SNES-u in HuC6280 v PC Engine/TurboGrafx). Pomembno je bilo tudi širjenje specializiranih grafičnih in zvočnih čipov ter uporaba optičnih medijev (CD), kar je omogočilo daljše in bolj zvočno bogate igre.

Franchise in pomembni naslovi

Mnoge serije, ki so postale ikonične v tej generaciji, so se sicer začele že v 8-bitni dobi, a so v 16-bitni generaciji doživele velik razcvet. Med takimi so:

  • Mario (platformne igre in razširitve žanrov)
  • Metroid
  • Zelda
  • Star Fox (uvajanje 3D-satelitov in polygonalnih prikazov na konzolah)
  • Kirby
  • Dragon Quest in Final Fantasy (RPG naslovi, ki so se razširili s kompleksnejšimi zgodbami in glasbeno spremljavo)
  • Seiken Densetsu (Secret of Mana) – deloma redefiniral akcijsko-RPG žanr
  • Sonic the Hedgehog – simbol Seginega uspeha in nasprotnik Nintendovega maskota
  • Donkey Kong, Street Fighter, Mortal Kombat – pomembni naslovi v žanru bojevnikov in arkadnih prenosov
  • Mega Man X – nova smer v znani seriji z bolj zrelim pristopom k igri

Ročne konzole: Game Boy

Prva pomembna ročna konzola v tej generaciji je bila Game Boy, in sicer izdana 21. aprila 1989. Zaradi robustne zasnove, dolge avtonomije baterij (v primerjavi s konkurenco) in obsežne knjižnice iger je Game Boy postal izjemno priljubljen. Njegov zaslon je bil črno-beli oziroma monokromen (zaslon konzole Game Boy ni imel barv), kar je bilo kompromis med stroški in življenjsko dobo baterije; kasnejše različice in konkurenca so uvedle barvne zaslone. Med najpomembnejšimi franšizami na Game Boyu so bile Tetris, Pokemon in Kirby.

Tržni boj in kulturni vpliv

Četrta generacija je prinesla intenziven tržni boj, ki je v številnih državah preoblikoval dojemanje igralnih konzol. Sega in Nintendo sta se tekmovala v oglaševanju, izpostavljanju maskotov (Sonic proti Mario) in pridobivanju ekskluzivnih naslovov. Hkrati se je izkazala moč arkadnih izdaj in prenosov na domače sisteme, medtem ko so CD-dodatki začeli širiti možnosti za glasbo in govorjene dialoge v igrah.

Različni rezultati proizvajalcev

V tem obdobju so številna manjša podjetja poskusila vstopiti na trg, a večina ni dosegla dolgoživosti ali večjih komercialnih uspehov. Izjema je bilo SNK s Neo Geo, ki je uspel najti tržno nišo pri igralcih, ki so želeli arkadno izkušnjo doma, kljub zelo visokim cenam tako strojne opreme kot iger.

Prehod na naslednjo generacijo

Četrta generacija je postavila temelje za nadaljnje tehnološke premike (CD-mediji, bolj kompleksne 2D/3D grafike, razvitejši zvočni sistemi). Vpliv te generacije je trajal tudi v naslednjih letih, ko je na sceno prišla naslednja doba konzol, ki je prinesla večjo usmerjenost k 3D grafiki in novih procesorskih arhitektur. Naslednja generacija bo tista, ki bo vse spremenila.