Antracit — črni premog: definicija, lastnosti in svetovna proizvodnja

Antracit — črni premog: odkrijte definicijo, ključne lastnosti, visoko toplotno vrednost in države največjih proizvajalk ter pregled svetovne proizvodnje.

Antracit, pogosto imenovan črni premog, je vrsta temno obarvanega premoga. Antracit proizvaja najmanj onesnaževal na enoto sproščene toplote, saj ima najvišjo toplotno vrednost in najnižjo vsebnost žvepla. Trenutno so njegova nahajališča v veliki meri izčrpana.

Antracit je najbolj metamorfizirana vrsta premoga, ki jo trenutno pozna znanost.

Največ antracita pridobivajo na Kitajskem. Drugi proizvajalci so Rusija, Ukrajina, Severna Koreja, Južna Afrika, Vietnam, Združeno kraljestvo, Avstralija, Kanada in Združene države Amerike (vzhodno od reke Mississippi in Pensilvanija). Skupna proizvodnja leta 2010 je znašala 670 milijonov ton.

Lastnosti

Antracit je fizično trd in ima značilen kovinski ali steklen sijaj ter temno črno barvo. Vsebuje zelo velik delež fiksnega ogljika (pogosto več kot 85–95 %), ima nizko vsebnost hlapnih snovi (običajno manj kot 10 %) ter relativno majhno vsebnost vlage in pepela. Toplotna vrednost antracita je med najvišjimi za premoge — tipično v razponu približno 28–33 MJ/kg (odvisno od kakovosti in analize). Zaradi nizke vsebnosti žvepla in hlapnih komponent pri izgorevanju nastane manj emisij žveplovih oksidov in dima v primerjavi z nižjerangnimi premogi.

Kako nastane

Antracit je rezultat dolgočasnega procesa premogotvorbe in visoke stopnje metamorfizma. Z gnezdenjem, toplotnim delovanjem in pritiskom skozi geološke časovne enote se rastlinska snov, ki se je najprej pretvorila v šoto in nato v lignit ter bituminski premog, spremeni v bolj čvrsto, ogljikovo bogato obliko — antracit. Zaradi visoke stopnje metamorfizma antracit vsebuje manj hlapnih snovi in ima večjo gostoto ter trdoto kot bituminski premog.

Uporaba

• Gretje: antracit se uporablja za ogrevanje v stanovanjih in industrijskih kotlih, kjer je zaželeno čisto, dolgotrajno in visokoenergetsko gorivo.
• Proizvodnja električne energije: zaradi visoke toplotne vrednosti in relativno čistih emisij je antracit primeren za nekatere termoelektrarne.
• Filtracija in industrija: droben antracit se uporablja kot filtrirni material v obdelavi vode in za različne industrijske namene (npr. kot polnilni material ali pri nekaterih kemičnih procesih).
• Metaloški in industrijski procesi: v določenih primerih se antracit uporablja kot vir ogljika oziroma redukcijsko sredstvo v industriji, čeprav za koksiranje običajno raje uporabijo posebne vrste bituminskega premoga.

Rudništvo in razpoložljivost

Antracit se pridobiva z odprtim in podzemnim rudarjenjem, odvisno od lega ležišča. Ker gre za visoko cenjen in v preteklosti intenzivno izkoriščan premog, so najkakovostnejša nahajališča v mnogih regijah zmanjšana ali izčrpana, kar vpliva na cene in preskrbo. Zaradi omejenih ležišč je antracit običajno dražji od drugih vrst premoga.

Okoljski vidiki

Čeprav antracit ob izgorevanju oddaja manj žveplovih spojin in delcev v primerjavi z nižjerangnimi premogi, je še vedno fosilno gorivo in pri izgorevanju sprošča ogljikov dioksid (CO2), ki prispeva k podnebnim spremembam. Izkopavanja in obdelava premoga lahko povzročijo tudi lokalne okoljske probleme (erozija, degradacija habitatov, onesnaženje voda), zato se pri rabi antracita upoštevajo okoljski predpisi in tehnike za zmanjševanje vplivov.

Za zmanjšanje emisij se uporabljajo napredne tehnologije za čiščenje dimnih plinov ter nadomestna goriva in obnovljivi viri energije, ki postopoma zmanjšujejo odvisnost od premoga v energetiki.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je antracit?

V: Zakaj se antracit imenuje črni premog?

V: Po čem se antracit razlikuje od drugih vrst premoga?

V: Kje se antracit večinoma koplje?

V: Katere države poleg Kitajske pridobivajo antracit?

V: Ali je na proizvodnjo antracita vplivalo izčrpavanje nahajališč?

V: Kolikšna je bila skupna proizvodnja antracita leta 2010?

Išči po črki