Bitka pri Gettysburgu (1863): ključna prelomnica ameriške državljanske vojne

Leejeva vojska je maja 1863 zmagala v pomembni bitki pri Chancellorsvillu v Virginiji. Nato je svojo vojsko vodil proti severu skozi dolino Shenandoah. Njegov načrt je bil začeti drugo invazijo na sever (imenovano Gettysburška kampanja). Lee je imel v mislih več ciljev. Nameraval je zavzeti Harrisburg v Pensilvaniji, glavno mesto zvezne države. Upal je, da bo s tem spravil v zadrego Lincolnovo administracijo in prisilil severne politike, da se odpovedo vojni. Na tej točki se je Lee ukvarjal s politiko. Vedel je, da bi z uspehom v Pensilvaniji spodbudil severno mirovno gibanje. Upal je, da bo s tem dosegel priznanje Konfederacije v tujini. Prav tako bi lahko prisilil Unijo k mirovnim pogajanjem, kar bi omogočilo, da konfederacijske države postanejo neodvisna država. Lee je nujno potreboval zaloge in jih je nameraval dobiti v Pensilvaniji. Poleg tega, da je bil Harrisburg glavno mesto zvezne države, je bil tam tudi taborišče Camp Curtin, največje vadbeno taborišče za vojake Unije. Bil je tudi glavno železniško središče. Še pomembneje pa je, da je bilo glavno skladišče oskrbe in tudi taborišče za vojne ujetnike.

Na severu je Lincoln generalmajorju Josephu Hookerju naročil, naj vojska Unije sledi Leejevi vojski. Toda Hooker je bil zelo zadržan do tega, da bi šel za konfederati. Končno je Lincoln izgubil vse zaupanje vanj. Lincoln je 28. junija, tri dni pred bitko pri Gettysburgu, imenoval generala Meada, da nadomesti Hookerja. Če bi Konfederacija zmagala, bi imele konfederacijske sile dostop do Filadelfije ali Baltimora. Podpredsednik Alexander Hamilton je pet dni pred bitko pri Gettysburgu odšel k Lincolnu, da bi se pogovoril o trgovini z vojnimi ujetniki.

Niti Lee niti Meade nista nameravala izvesti bitke pri Gettysburgu in nista bila tam, ko se je bitka začela. Konfederacijski general Henry Heth je imel 30. junija 1863 divizijo v Cashtownu v Pensilvaniji, Leejevem zbirališču pred premikom v Harrisburg. Heth je svojo divizijo poslal v bližnji Gettysburg, da bi poiskala, kot je pozneje zapisal v svojem poročilu, "vojaške zaloge (zlasti čevlje) in se vrnila še isti dan". Tako se je začel mit, da se je bitka pri Gettysburgu začela zaradi čevljev. Heth je to storil, ne da bi se vnaprej pozanimal, kaj je v Gettysburgu. To nalogo je imela konfederacijska konjenica pod vodstvom J. E. B. Stuarta. Vendar jih ni bilo več kot teden dni. Njegovi vojaki so tako slepo opazovali, kaj jih čaka, in so naleteli neposredno na divizijo konjenice Unije, ki ji je poveljeval general John Buford. S tem se je začel boj, čeprav so Heth in drugi poveljniki imeli Leejev ukaz, da ne smejo začeti bitke. Ker pa je vsaka stran pripeljala več vojakov, je bitka prerasla v popolno bitko. Lee je tja začel premikati večino svoje vojske. Eden od njegovih ciljev je bil spopasti se z vojsko Unije in jo uničiti. Zdaj bo to moral storiti v Gettysburgu.

Okoli 5.30 zjutraj 1. julija se je začela bitka. Heth je previdno sondiral naprej do točke približno dve milji zahodno od Gettysburga. Bufordova konjenica je namerno upočasnjevala njegovo napredovanje. Okoli 10. ure je prispel I. korpus Unije, ki mu je poveljeval general John F. Reynolds. Razporedili so se vzdolž McPhersonovega grebena, da bi se zoperstavili Hethovi konfederaciji. Med bojem je bil Reynolds ubit, vendar so bili konfederati pregnani nazaj. Medtem sta obe strani pripeljali okrepitve. Unija je vzpostavila obrambo mesta z I. korpusom, ki je branil zahodne pristope, in XI. korpusom na severu. Flanke je pokrivala Bufordova konjenica. Ena divizija Unije je bila v rezervi na pokopališkem grebenu. Popoldne, ko je prišel Lee, konfederati še vedno niso vedeli, s kakšno močjo sil Unije se soočajo. Prav tako še niso raziskali terena. Ena divizija Ewellovega korpusa je takoj po poldnevu napadla I. korpus Unije. Okoli 14. ure se je Ewellovim enotam v napadu na I. korpus pridružila še Hethova divizija. Okoli 15. ure je druga Ewellova konfederacijska divizija, ki ji je poveljeval general Jubal Early, napadla bok XI. korpusa Unije. Do 16. ure sta se oba korpusa Unije umaknila skozi Gettysburg in zasedla položaje na pokopališkem grebenu. Unija je doslej izgubila približno 9.000 mož, od tega približno 3.000 ujetih. Konfederati so do tega trenutka izgubili približno 6.500 mož. Prvi dan bitke je bil torej tehnično gledano zmaga Konfederacije. Toda zvezne enote so se zadrževale na vzpetini, saj so še vedno prihajale okrepitve. Na podlagi prvega dne bojev je bil Lee prepričan, da lahko Meada premaga pri Gettysburgu.

Pozno zvečer je Lee poslal znameniti ukaz generalu konfederacije Richardu S. Ewellu, naj zavzame pokopališki greben, "če je to izvedljivo". Medtem ko je čakal na Leejev ukaz, je Ewell odjezdil, da bi si pobliže ogledal pokopališki greben. Na podlagi videnega in zmedenega ukaza se je odločil, da hriba ni mogoče zavzeti in postaviti tabora. Namesto tega se je odločil, da bo napad pustil za naslednji dan. To je bila prva večja napaka južnih sil v bitki. Vojska Potomaca je dan končala s približno 21.900 možmi, ki so bili trdno nameščeni na Culp's Hill in Cemetery Ridge. Vojska Severne Virginije bi imela od Bennerjevega hriba do Seminarskega grebena okoli 27.000 mož.

Drugi dan bitke je prispela večina obeh vojsk. Linija Unije je bila na vzpetini v obrambni formaciji, ki je spominjala na ribjo kljuko. Lee je 2. julija ukazal generalu Jamesu Longstreetu, poveljniku I. korpusa konfederacije, naj čim prej napade levo krilo Unije. Istočasno naj bi korpus generala A. P. Hilla napadel središče Unije. General Ewell naj bi izvedel diverzantske napade in "po možnosti" napadel desno krilo vojske Unije. Lee je menil, da če bo šlo vse po njegovem načrtu in bo linija Unije uničena, bo bitka in morda tudi vojna dobljena že drugi dan. Leejev usklajeni napad je zahteval, da se vsa pehota postavi v položaj in da se v njeno podporo premakne artilerija. Longstreet je moral iti najdlje in sredi pohoda je ugotovil, da jih linije Unije lahko vidijo. Vrnili so se nazaj in morali ubrati drugo pot. Longstreet je lahko svoj korpus postavil v položaj šele okoli 16. ure, ko je začel napadati. Njegov napad na linijo Unije je trajal več kot tri ure, vendar mu ni uspelo prebiti linije Unije. Hillov korpus v središču ni bil učinkovit. Ewell ni napadel Cemetery Ridgea, kot je bilo naročeno v Leejevem zmedenem ukazu, vendar je nekoliko napredoval pri zavzetju Culp's Hill.

Generalmajor Unije Daniel Sickles, politični general, ki je poveljeval III. korpusu, ni upošteval Meadovih ukazov in je svoje enote premaknil naprej do breskovega sadovnjaka. Naročil mu je, naj zavzame položaj na Little Round Topu in se poveže s silami Unije na svoji desni in levi strani. S tem je pustil veliko luknjo v liniji Unije. Prišel je na položaj skoraj 1 miljo (1,6 km) pred linijo Unije brez podpore na obeh straneh. V eni uri je Longstreet skoraj uničil celoten III. korpus. Sicklesa je hudo ranila topovska krogla in je izgubil nogo. Rana ga je rešila pred vojaškim sodiščem. Sicklesova napaka je skorajda izgubila celotno bitko za Unijo.

V noči na 2. julij je prispela Longstreetova največja divizija, ki ji je poveljeval general George Pickett, in se postavila v središče konfederacijske linije. Leejev načrt za naslednji dan je bil, da bo napadel tako desno kot levo stran Unije, tako kot je to storil dan prej. Lee je bil še vedno prepričan, da lahko prebija linijo Unije in zmaga v bitki. Tistega dne je Stuartova konjenica dohitela Leejevo vojsko in Lee je Stuartu ukazal, naj obide vzhodno stran Gettysburga in napade zaledje Unije. Tudi Ewell je bil okrepljen in naslednje jutro je dobil ukaz, naj zavzame Culp's Hill.

Meade je XII. korpusu Unije ukazal, naj Ewellove sile odžene iz zajetih jarkov na Culp's Hill. Naprej naj bi se premaknile naslednje jutro ob dnevni svetlobi. Bil je odločen, da bo preostanek vojske Unije ostal na svojih položajih in počakal, da Lee napade.

Ewell se je ob prvem svitu začel bojevati na Culp's Hill. Lee je odjezdil do Longstreetovega štaba in ugotovil, da je Longstreet napačno razumel njegove ukaze. Načrtoval je obrat proti levi strani Unije. Ker ni imel upanja na usklajen napad, je Lee spremenil načrt. Longstreet naj bi napadel središče Unije na pokopališkem grebenu. Ewellove sile so bile neuspešne v protinapadih in so se bile prisiljene umakniti s Culp's Hill do približno 11.00. Lee je vse svoje upe polagal na Longstreetov napad na sredino. Longstreet je imel zadnjo svežo divizijo v Leejevi vojski. Sestavljali so jo tri brigade, ki so jim poveljevali generali James L. Kemper, Richard B. Garnett in Lewis A. Armistead pod vodstvom Picketta.

Topovi

Najprej je bilo ukazano obstreljevanje linij Unije s približno 140 konfederacijskimi topovi. Bombardiranje se je začelo okoli 13.00. Okoli 80 topov Unije je vrnilo ogenj. Dvoboj topov je trajal od ene do dveh ur, odvisno od vira (večina navaja približno eno uro). Vodja artilerije konfederacije, general Edward Porter Alexander, je nameraval, da bo trajal le približno 25 minut. Vendar je nato ugotovil, da je povzročil le malo škode na liniji Unije, zato je nadaljeval. Skrbeti pa ga je moralo tudi to, da mu bo zmanjkalo streliva in da ga ne bo imel dovolj za podporo napadu, ki ga je nameraval izvesti Pickett. Ko so topovi Unije utihnili, je Porter mislil, da jih je izločil. Toda to je bila zvijača vodje artilerije Unije. Njegovi topovi so čakali na napad, za katerega so sile Unije vedele, da se bliža. Alexander je Pickettu sporočil, da lahko začne napad.

Kanonado je bilo slišati vse do Philadelphije. Hrup je bil tako močan, da je topničarju tekla kri iz ušes. Verjetno je bil to najglasnejši hrup, kar jih je bilo do takrat slišati na severnoameriški celini. Na koncu so konfederacijski topovi morda ubili kar 200 vojakov Unije na območju, ki je pozneje postalo znano kot "krvavi kot". Vendar so topovi Unije morda ubili več vojakov Konfederacije.

Pickettov napad

Poimenovanje konfederacijskega napada na središče Unije "Pickettov napad" je zavajajoče iz dveh razlogov. Prvič, Pickett je poveljeval le eni od treh enot v napadu. Drugič, to ni bil napad, ki pomeni hitro napredovanje proti sovražniku, temveč napad, ki je napredoval počasneje in na daljši razdalji. Tem enotam iz Virginije se je pridružilo več manjših enot konfederacije (nekatere iz Severne Karoline, Tennesseeja in Alabame), katerih število se je zaradi spopadov v prvih dveh dneh zmanjšalo. Ko so se topovi ustavili, je Pickett odšel k Longstreetu in ga prosil za dovoljenje za začetek napada. Longstreet, ki je bil prepričan, da napad ne bo uspel, je tiho prikimal z glavo in zamahnil z roko. Longstreet je poskušal prepričati Leeja, naj prekliče napad, vendar ga Lee ni hotel poslušati.

Več kot 12.000 pripadnikov konfederacije je stopilo iz dreves in se razvrstilo za dolg pohod naprej. Za nizko kamnito ograjo na pokopališkem grebenu jih je čakalo približno 5.000 vojakov Unije, večinoma pripadnikov II. korpusa generala Winfielda Scotta Hancocka. Odvisno od vira je bilo to med 14.00 in 15.00. Ko so korakali naprej po razdalji 1 milje (1,6 km), je artilerija Unije pobila veliko število vojakov. Strelski ogenj iz linije Unije je bil intenziven. Vojaki Unije so uporabljali štiri vrste vojakov. Ko je sprednja linija streljala, so se umaknili, da bi se napolnili, medtem ko se je naslednja linija premaknila, da bi streljala. Le nekaj sto Virginijcev je doseglo linijo Unije. V nekaj minutah so bili mrtvi ali umrli. Nekateri so bili ujeti. Napad je trajal približno eno uro, v njem pa je bilo ubitih več kot 7 000 konfederacijskih vojakov. Ko so se preostale konfederacijske enote umikale, so videli Leeja na konju, ki je dejal: "Za vse to sem kriv jaz". Nato je Pickettu naročil, naj zbere svojo divizijo. Pickett je slavno odgovoril: "General, nimam divizije."

Približno istočasno z glavnim napadom je Stuartova konjenica napadla zaledje Unije, vendar tudi ta napad ni uspel.

Lee je v Pensilvanijo pripeljal vojsko, ki je štela 75.054 mož in izgubila 22.638 žrtev oziroma približno 30 % njegove vojske. Meade je izgubil toliko častnikov, da si vojska Potomca do konca vojne ni opomogla. Tako I. kot III. korpus Unije sta izgubila toliko mož, da sta morala biti združena z II. korpusom. Bitka je zahtevala več ameriških življenj kot katera koli druga bitka v zgodovini Združenih držav Amerike. Gettysburg je še vedno največja bitka na ameriških tleh. Z zmago Unije nad Konfederacijo se je končala Leejeva invazija na sever. Lee ni nikoli več poskušal vdreti v Unijo. Vojska severne Virginije ne bi nikoli več pridobila moči. Vendar pa bi zaloge, ki so bile nabrane med njihovim bivanjem v Pensilvaniji, ohranile delovanje konfederacijske vojske. Kolona vozov z zalogami in reševalnimi vozili za ranjence je bila dolga več kot 17 milj (27 km). Lee do konca vojne ni imel nikoli več kot 51.000 mož. Številke sil Unije so Leeja in njegovo vojsko izčrpavale. Zato Gettysburg velja za prelomnico ameriške državljanske vojne. Po bitki so konfederati ugotovili, da je bil tam suženjski vohun.

Meada so ostro kritizirali, ker po tretjem dnevu bitke ni izvedel protinapada na Leeja. Naslednjega dne je Meade poslal v napade obkoljevalce, vendar jih ni napadel. Lee je svoji vojski naročil, naj 4. julija ves dan vztraja na Seminarskem grebenu. Več kot 10.000 ranjenih mož naj bi z vagonskim vlakom prepeljali 40 milj (64 km) do Williamsporta in čez reko Potomac v Virginijo. Preostali del Leejeve vojske je sledil v noči med 4. in 5. julijem, pri čemer ga je varovala konjenica Jeba Stuarta. Naslednji dan, ko je ugotovila, da so konfederati zapustili bojišče, jim je vojska Unije previdno sledila. V bitki pri Falling Waters je Leejeva vojska čakala, da se poplavljena reka Potomac spusti in jo bo lahko prečkala. Meadove sile so jih tam dohitele, vendar bitka ni imela jasnega zmagovalca. Bitka pri Padajočih vodah je bila zadnja bitka v kampanji pri Gettysburgu.