Koncept bioloških vrst
Koncept bioloških vrst pojasnjuje, kako nastajajo vrste (speciacija). Biološka vrsta je skupina osebkov, ki se lahko skupaj razmnožujejo (panmixia). Vendar se ne morejo razmnoževati z drugimi skupinami. Z drugimi besedami, skupina je reproduktivno izolirana od drugih skupin.
"Besede 'reproduktivno izoliran' so ključne besede opredelitve biološke vrste." Ernst Mayr. p273
Ernst Mayr pravi, da nova vrsta nastane, ko se obstoječa vrsta razdeli. Podobno idejo je v 19. stoletju predlagal Moritz Wagner. Dobzhansky je opisal vlogo razmnoževalne izolacije pri nastanku novih vrst. Ko vrsta živi na dveh različnih območjih, se zaradi geografske izolacije razmnoževanje med skupinama zmanjša ali preneha. Vsaka skupina razvije lastnosti, zaradi katerih je razmnoževanje med njimi slabše. Sčasoma vsaka skupina postane "dobra" biološka vrsta, saj se obe vrsti ne razmnožujeta med seboj, tudi če sta skupaj.
To še vedno velja za najpogostejši razlog za delitev vrst in se strokovno imenuje alopatrična speciacija. V nasprotju s simpatrično speciacijo, pri kateri pride do speciacije, čeprav vsi člani živijo na istem območju.
Njena vloga v taksonomiji
Biološka vrsta je glavni razlog za razvrščanje živih bitij, vendar je v praksi ni enostavno uporabiti. Dobri primeri za to so naslednji:
"Odsotnost parjenja, sterilnost ali neživljenjskost pri medvrstnem križanju nikoli ni bila sama po sebi dober dokaz za ločene vrste, vključno celo z Dobzhanskyjevimi študijami sorodnih vrst Drosophila."
"Koncept bioloških vrst nima nobene zveze z aseksualnimi organizmi in je zelo omejen pri uporabi za druge organizme. Neskončno časa in truda lahko porabimo za razpravo o konceptu vrst ter za oblikovanje še več sprememb in variacij predlaganih posebnih opredelitev. Takšne razprave so zelo koristne za spodbujanje objektivnejšega razmišljanja o evoluciji in taksonomiji, medtem pa človek s plenjenjem in uničevanjem habitatov še naprej briše vrste. Čas je proti nam... Različni koncepti vrst ustvarjajo [skupine podvrst], zato je zaman razmišljati o dokončnem taksonomskem sistemu."
To pomeni, da v praksi pojem biološke vrste sam po sebi ne zadostuje za odločanje o razvrstitvi živali.
Zgodovinski razvoj
John Ray
Leta 1686 je John Ray predstavil neevolucijski biološki koncept. Po njegovem mnenju so se vrste razlikovale po tem, da so vedno proizvajale isto vrsto, ta pa je bila stalna in trajna, čeprav so bile znotraj vrste možne precejšnje spremembe.
Zamisel o vrsti kot fizični vrsti organizma ima dolgo zgodovino. V taksonomiji se je ohranila kot koncept tipskega primerka. Tako je Linneus delal v svoji binomski klasifikaciji in je še danes uporaben za ljubiteljske naravoslovce.
Charles Darwin
Charles Darwin je v Izvoru dejal, da so vrste oznake, ki jih strokovnjaki določijo na podlagi svojih opazovanj.
"... na izraz vrsta gledam kot na izraz, ki ga zaradi priročnosti samovoljno uporabimo za skupek posameznikov, ki so si med seboj zelo podobni...".
Pred dvajsetimi leti pa je imel veliko boljšo zamisel. Razmišljal je o vrstah, ki se ohranjajo z razmnoževalno izolacijo. Pravi celo: "Zato so lahko vrste dobre in se komajda razlikujejo po zunanjih značilnostih". Tu navaja dve sorodstveni vrsti listnatega pevca, ki ju je leta 1768 v Angliji odkril Gilbert White. V tej zgodnji fazi svoje kariere se je Darwin zelo približal sodobnemu konceptu bioloških vrst. p266
Sodobna doba
V zadnjih 70 letih sta v razmišljanju profesionalnih biologov o vrstah prevladovali dve ideji.
Prvi je koncept populacijske genetike. Ta vrsto obravnava kot skupino, ki se lahko pari skupaj, čeprav so si vse do neke mere različne. To pomeni, da je vrsta genski sklad.
Druga je uporaba analize zaporedja DNK, ki pokaže, ali se podobne vrste med seboj genetsko razlikujejo. To je še posebej uporabno, kadar ni praktično izvajati poskusov z razmnoževanjem.
Vrste sorojencev
Sorodne vrste pogosto imenujemo kriptične (skrite) vrste, saj so njihove razlike vidne le z analizo DNK. V morskem okolju so zelo pogoste.
Številne kriptične vrste so prisotne v vseh habitatih. Pri morskem mahovnjaku Celleporella hyalina so z analizo zaporedja DNK dokazali, da obstaja več kot deset ekološko različnih vrst, ki so se razlikovale več milijonov let.
Dokazi, pridobljeni z ugotavljanjem kriptičnih vrst, pomenijo, da so starejše ocene svetovnega bogastva vrst prenizke. Raziskave mitohondrijske DNK na primer kažejo, da obstaja vsaj 11 genetsko različnih populacij žiraf. Podobno so pri amazonski žabi Eleutherodactylus ockendeni vsaj tri različne vrste, ki so se razlikovale pred več kot 5 milijoni let.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je koncept bioloških vrst?
O: Koncept bioloških vrst je način za razlago nastanka vrst (speciacije). Biološko vrsto opredeljuje kot skupino osebkov, ki se lahko razmnožujejo skupaj (panmixia), vendar se ne morejo razmnoževati z drugimi skupinami, kar pomeni, da so reproduktivno izolirani od drugih skupin.
V: Katere so ključne besede opredelitve biološke vrste?
O: Ključne besede opredelitve biološke vrste so "reproduktivno izolirani", kot pravi Ernst Mayr.
V: Kako po Ernstu Mayru nastane nova vrsta?
O: Ernst Mayr meni, da nova vrsta nastane, ko se obstoječa vrsta razdeli.
V: Kdo drug je v 19. stoletju predlagal idejo o razcepitvi vrste?
O: Moritz Wagner je v 19. stoletju predlagal podobno zamisel o cepitvi vrste.
V: Kakšno vlogo ima razmnoževalna izolacija pri nastanku novih vrst?
O: Razmnoževalna izolacija ima ključno vlogo pri nastajanju novih vrst. Ko vrsta živi na dveh različnih območjih, se zaradi geografske izolacije razmnoževanje med skupinama zmanjša ali preneha. Vsaka skupina razvije lastnosti, zaradi katerih je razmnoževanje med njimi slabše. Sčasoma vsaka skupina postane "dobra" biološka vrsta, saj se obe vrsti ne razmnožujeta med seboj, tudi če sta skupaj.
V: Kateri je najpogostejši razlog za delitev vrst?
O: Geografska izolacija ali alopatrična speciacija še vedno velja za najpogostejši razlog za delitev vrst.
V: Kakšna je razlika med alopatrično in simpatrično speciacijo?
O: Alopatrična speciacija je najpogostejši razlog za delitev vrst in se zgodi, ko vrste živijo na ločenih geografskih območjih, kar vodi v razmnoževalno izolacijo. Simpatrična speciacija pa poteka, čeprav vsi pripadniki vrste živijo na istem območju.
