Lee Kuan Yew — oče modernega Singapurja in prvi predsednik vlade

Družina

Lee v svoji avtobiografiji navaja, da je četrta generacija kitajskih Singapurcev: njegov prapraded Lee Bok Boon (rojen leta 1846) se je leta 1862 iz okrožja Dapu v provinci Guangdong izselil v naselbine v ožini.

Lee Kuan Yew se je rodil na Kampong Java Road 92 v Singapurju. Bil je najstarejši otrok Lee Chin Koona in Chua Jima Neo. Kot otrok je bil pod močnim vplivom britanske kulture, deloma zaradi vpliva svojega dedka Lee Hoon Leonga, ki je svojim sinovom omogočil angleško izobrazbo.

Lee in njegova žena Kwa Geok Choo sta se poročila 30. septembra 1950. Imata dva sinova (Lee Hsien Loong in Lee Hsien Yang) in eno hčer (Lee Wei Ling).

Številni člani Leejeve družine zasedajo pomembne položaje v singapurski družbi, njegovi otroci pa so na visokih položajih v vladi ali z njo povezanih položajih. Njegov starejši sin Lee Hsien Loong, nekdanji brigadni general, je od leta 2004 predsednik vlade. Je tudi namestnik predsednika singapurske vladne investicijske družbe (GIC), katere predsednik je tudi sam Lee. Leejev mlajši sin Lee Hsien Yang je prav tako nekdanji brigadni general in je nekdanji predsednik in glavni izvršni direktor družbe SingTel, vseazijskega telekomunikacijskega velikana in največjega singapurskega podjetja po tržni kapitalizaciji (kotira na singapurski borzi SGX). Šestinpetdeset odstotkov SingTela je v lasti Temasek Holdings, pomembnega vladnega holdinga, ki ima kontrolne deleže v številnih zelo velikih podjetjih, povezanih z vlado, kot sta Singapore Airlines in DBS Bank. Holding Temasek Holdings je do leta 2009 vodila izvršna direktorica in izvršna direktorica Ho Ching, žena Leeja Hsien Loonga. Leejeva hči Lee Wei Ling vodi Nacionalni inštitut za nevroznanost. Leejeva žena Kwa Geok Choo je bila nekoč partnerica ugledne odvetniške družbe Lee & Lee.

Zgodnje življenje

Lee se je šolal na osnovni šoli Telok Kurau, v ustanovi Raffles (kjer je bil član skavtske skupine 01 Raffles) in na kolidžu Raffles (zdaj Nacionalna univerza Singapur). Študij na univerzi mu je preprečila druga svetovna vojna in japonska okupacija Singapurja v letih 1942-1945. Med okupacijo je na črnem trgu uspešno prodajal lepilo na osnovi tapioce, imenovano Stikfas. Ker se je od leta 1942 učil kitajščino in japonščino, je lahko našel delo pri prepisovanju zavezniških poročil za Japonce, med letoma 1943 in 1944 pa je bil tudi urednik angleščine v japonskem Hodobu (報道部 - informacijski ali propagandni oddelek).

Politična kariera

Odločitve in politike

Lee je imel v času svojega vodenja po osamosvojitvi tri glavne skrbi: nacionalno varnost, gospodarstvo in socialna vprašanja.

Nacionalna varnost

Singapur je bil zelo ranljiv, saj so mu grozili številni viri, vključno s komunisti, Indonezijo (z njenim stališčem konfrontacije) in skrajneži UMNO, ki so želeli Singapur prisiliti, da se vrne v Malezijo. Ko je bil Singapur sprejet v Združene narode, si je Lee hitro prizadeval za mednarodno priznanje singapurske neodvisnosti. Po vzoru Švice je razglasil politiko nevtralnosti in neuvrščenosti. Hkrati je zaprosil Goha Keng Sweeja, naj okrepi singapurske oborožene sile (SAF), in zaprosil druge države za pomoč pri svetovanju, usposabljanju in opremi.

Vladne politike

Tako kot številne države tudi Singapur ni bil imun na politično korupcijo. Lee je uvedel zakonodajo, ki je Uradu za preiskovanje korupcije (CPIB) dala večja pooblastila za izvajanje aretacij, preiskav, vabljenje prič ter preiskovanje bančnih računov in dohodninskih napovedi osumljenih oseb in njihovih družin.

Lee je menil, da bi morali biti ministri dobro plačani, da bi ohranili čisto in pošteno vlado. Leta 1994 je predlagal, da bi plače ministrov, sodnikov in najvišjih javnih uslužbencev povezali s plačami vrhunskih strokovnjakov v zasebnem sektorju, češ da bi to pripomoglo k pridobivanju in ohranjanju talentov za delo v javnem sektorju.

Konec šestdesetih let prejšnjega stoletja je Lee v strahu, da bi naraščajoče prebivalstvo Singapurja lahko preobremenilo razvijajoče se gospodarstvo, sprožil odločno kampanjo za načrtovanje družine "Stop-at-Two". Pari so bili pozvani, naj se po drugem otroku sterilizirajo. Tretji ali četrti otrok je imel manjšo prednost pri izobraževanju, take družine pa so bile deležne manjših gospodarskih popustov.

Leta 1983 je Lee sprožil "veliko razpravo o zakonski zvezi", ko je singapurske moške spodbujal, naj si za žene izbirajo visoko izobražene ženske. Skrbelo ga je, da je veliko število diplomantk neporočenih. Nekatere skupine prebivalstva, vključno z diplomiranimi ženskami, so bili zaradi njegovih stališč razburjeni. Kljub temu je bila ustanovljena agencija za sklepanje zakonskih zvez Social Development Unit (SDU), ki je spodbujala druženje med diplomanti in diplomantkami. Lee je uvedel tudi spodbude, kot so davčne olajšave, šolanje in prednostna stanovanja za matere diplomantke, ki so imele tri ali štiri otroke, s čimer je spremenil preveč uspešno kampanjo za načrtovanje družine "Stop-at-Two" v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Do konca devetdesetih let se je rodnost tako zmanjšala, da je Leejev naslednik Goh Chok Tong te spodbude razširil na vse poročene ženske in uvedel še več spodbud, kot je program "bonus za otroka".

Leta 2011 se je upokojil iz politike. Tudi Goh Chok Tong se je upokojil, vendar ostaja v okrožju Marine Parade GRC.

Smrt

Lee je bil 5. februarja 2015 hospitaliziran s "hudo pljučnico" in priključen na respirator v enoti za intenzivno nego singapurske splošne bolnišnice, čeprav so poročali, da je njegovo stanje "stabilno". V posodobljenem poročilu z dne 26. februarja je bilo navedeno, da Lee ponovno prejema antibiotike, pri čemer je pod sedativi in še vedno pod mehansko ventilacijo. Singapurski predsednik vlade Lee Hsien Loong je 23. marca 2015 sporočil, da je Lee Kuan Yew v 91. letu starosti umrl. Njegov državni pogreb je bil 29. marca 2015 ob 14.00 po lokalnem času v Univerzitetnem kulturnem centru Nacionalne univerze v Singapurju.

Nagrade

• Lee je prejel številna državna odlikovanja, med drugim red častnih tovarišev (1970), viteški veliki križ reda svetega Mihaela in svetega Jurija (1972), red svobode mesta London (1982), red krone Johore prve stopnje (1984), red velikega vodje (1988) in red vzhajajočega sonca (1967).
• Lee je leta 1994 prejel Nobelovo nagrado Ig.
• Leta 2002 je bil Lee uradno sprejet v članstvo Imperial College London kot priznanje za spodbujanje mednarodne trgovine in industrije ter razvoj znanstvenih in inženirskih študijskih pobud z Združenim kraljestvom.
• Leta 2006 je Lee prejel nagrado Woodrowa Wilsona za javno službo, ki jo podeljuje Mednarodni center Woodrowa Wilsona za znanstvenike.
• Leta 2007 je Lee na Avstralski nacionalni univerzi v Canberri prejel častni doktorat iz prava, čeprav so študenti in zaposleni protestirali.
• Oktobra 2009 je Lee na slavnostni večerji ob 25. obletnici ustanovitve poslovnega sveta ZDA-Azije v Washingtonu prejel prvo nagrado za življenjsko delo. Dr. Henry Kissinger, nekdanji državni sekretar Združenih držav Amerike in Nobelov nagrajenec za mir iz leta 1973, je v svojem govoru dejal:

"Za vse nas je postal pomembna osebnost. Od nikogar se nisem naučil toliko kot od gospoda Lee Kuan Yew. Postal je nepogrešljiv prijatelj Združenih držav, ne predvsem zaradi moči, ki jo je predstavljal, ampak zaradi kakovosti svojega razmišljanja.

Dan pozneje se je v Ovalni pisarni Bele hiše srečal z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, ki ga je predstavil kot:

"... ena od legendarnih osebnosti Azije v 20. in 21. stoletju. Je nekdo, ki je pomagal sprožiti azijski gospodarski čudež."

• 15. novembra 2009 je predsednik Dmitrij Medvedjev ob robu konference APEC Singapur 2009 Leeju podelil ruski red prijateljstva.

Spori

Devan Nair

Devan Nair, tretji singapurski predsednik, ki je živel v izgnanstvu v Kanadi, je leta 1999 v intervjuju za torontski časnik The Globe and Mail dejal, da je Lee s tem, ko je svoje nasprotnike tožil do bankrota ali pozabe, ukinil politične pravice. Prav tako je pripomnil, da je Lee "vse bolj samovšečen vseved", obkrožen z "manekeni iz veleblagovnice". Kot odgovor na te pripombe je Lee na kanadskem sodišču tožil Devana Naira, ta pa je vložil nasprotno tožbo. Lee je nato vložil predlog, da se Nairjeva nasprotna tožba zavrne s sodišča. Lee je trdil, da Nairjeva nasprotna tožba ne razkriva nobenega razumnega razloga za tožbo in da predstavlja podžigalni napad na integriteto singapurske vlade. Vendar je Višje sodišče v Ontariu zavrnilo zavrnitev Nairove nasprotne tožbe, saj je menilo, da je Lee zlorabil sodni postopek, zato ima Nair razumen razlog za tožbo.

Islam

Leta 2011 je Wikileaks objavil diplomatske depeše, v katerih so bile sporne pripombe o islamu pripisane Leeju. Wikileaks je citiral Leeja, ki naj bi islam opisal kot "strupeno religijo". Lee je pozneje zanikal, da bi te pripombe izrekel.

Dogodek je sledil Leejevi kontroverzni izdaji knjige Lee Kuan Yew: Težke resnice za ohranitev Singapurja. V knjigi je Lee trdil, da se singapurski muslimani zaradi svoje vere soočajo s težavami pri vključevanju, in jih pozval, naj bodo "manj strogi glede islamskih obredov". Dejal je:

"Da bi bil koristen, moram govoriti odkrito, vendar ne želim užaliti muslimanske skupnosti.

Mislim, da smo zelo lepo napredovali, dokler ni prišel islam, in če me vprašate po mojih opažanjih, se druge skupnosti lažje vključujejo - prijatelji, poroke in tako naprej, Indijci s Kitajci, Kitajci z Indijci - kot muslimani. To je posledica vala, ki je prišel iz arabskih držav.

Rekel bi, da lahko danes združimo vse religije in rase, razen islama.

Mislim, da muslimani na socialnem področju ne povzročajo težav, vendar so različni in ločeni...

Toda zdaj, ko obiščete malajske in kitajske šole, obstaja halal in nehalal segment, prav tako na univerzah. In ponavadi sedijo ločeno, da se ne bi okužili. Vse to postane socialna ločnica ...

Bodite manj strogi glede islamskih obredov in recite: "Dobro, bom jedel z vami."

Po besedah nekdanjega predsednika vlade Goh Chok Tonga so singapurski muslimani prilagodili svoje verske prakse edinstvenim singapurskim okoliščinam.

Politika etničnega povezovanja se je izvajala tudi zato, da bi se izognili nastajanju etničnih getov v singapurskih stanovanjih HDB. V vsakem okrožju so morali živeti prebivalci iz vseh etničnih skupin v skladu z nacionalnim razmerjem.

Sodba o obrekovanju

Višje sodišče v Singapurju je 24. septembra 2008 v skrajšani sodbi sodnika Woo Bih Li razsodilo, da je revija Far Eastern Economic Review (FEER) (urednik Hugo Restall) obrekovala Leeja in njegovega sina, predsednika vlade Leeja Hsiena Loonga. Sodišče je ugotovilo, da je članek iz leta 2006 z naslovom "Singapurski 'mučenec': Chee Soon Juan" pomenil, da je Lee Kuan Yew "vodil in še vedno vodi Singapur na enako koruptiven način, kot je T. T. Durai vodil Nacionalno fundacijo za ledvice (NKF), in da je z obrekovanjem zatiral tiste, ki bi želeli dvomiti, da bi se izognili razkritju njegove korupcije". Sodišče je podjetje FEER, ki je v lasti družbe Dow Jones & Company (ta pa je v lasti družbe News Corp Ruperta Murdocha), obsodilo na plačilo odškodnine tožnikom. Družba FEER se je pritožila, vendar je zadevo izgubila, ko je prizivno sodišče oktobra 2009 razsodilo, da je časopis Far Eastern Economic Review res očrnil ustanovitelja države Lee Kuan Yew in njegovega sina, predsednika vlade Lee Hsien Loonga.

Sekundarni viri

• Barr, Michael D. 2000. Lee Kuan Yew: Lee Lee Kuan Lee: prepričanja, ki se skrivajo za človekom. Washington, D.C.: Georgetown University Press.
• Gordon, Uri. 2000. Machiavellijev tiger: Kwan Yew in singapurski avtoritarni režim.
• Josey, Alex. 1980. Lee Kuan Yew - odločilna leta. Singapur in Kuala Lumpur: Times Books International.
• King, Rodney. 2008. Singapurski čudež, mit in resničnost. Druga izdaja, Insight Press.
• Kwang, Han Fook, Warren Fernandez in Sumiko Tan. 1998. Lee Kuan Yew: Lee Kuan Lee: Človek in njegove ideje. Singapur: Singapore Press Holdings.
• McCarthy, Terry (23. avgust 1999). "Lee Kuan Yew". Time Asia. Hongkong.
• Minchin, James. 1986. Noben človek ni otok. A Study of Singapore's Lee Kuan Yew. Sydney: Allen & Unwin.