Radovan Karadžić: biografija, vloge v genocidu in obsodba za vojne zločine

Radovan Karadžić: podrobna biografija, vloge pri bosanskem genocidu, beg, aretacija in obsodba za vojne zločine — celovit pregled dogodkov in pravne odgovornosti.

Avtor: Leandro Alegsa

20-10-2025 22:04

Radovan Karadžić (srbska cirilica: (rojen 19. junija 1945 v Petnjici, Črna gora, Jugoslavija) je bil nekoč bosansko-hercegovski politik. Odgovoren je bil za del bosanskega genocida. Od leta 1995 do leta 2008 je bil na begu. Aretiran je bil 21. julija 2008 v Srbiji. Leta 2016 je bil obsojen zaradi vojnih zločinov.

Zgodnje življenje in izobrazba

Radovan Karadžić se je rodil leta 1945 v Petnjici (danes del Črne gore). Po izobrazbi je zdravnik in psihiater; bil je zaposlen v zdravstvenem sistemu in je tudi avtor pesniških zbirk in strokovnih prispevkov. Pred vstopom v politiko je bil znan kot intelektualec in kulturni delavec.

Vstop v politiko in vodstvo

V zgodnjih 90. letih, ko so se razpadale jugoslovanske republike, je Karadžić postal vodilna figura med bosanskimi Srbi. Bil je eden od ustanoviteljev in vodij Srbske demokratske stranke (SDS) ter je prevzel vodilno vlogo v politični organizaciji Bosanskih Srbov. Med letoma 1992 in 1996 je bil dejavno vključen v vodenje institucij, ki so predstavljale entiteto Republika Srpska v času vojne v Bosni in Hercegovini.

Vloga v konfliktu in obtožbe

Med vojno v Bosni in Hercegovini (1992–1995) so sile, povezane z bosanskimi Srbi, izvedle obsežne operacije, ki so vključevale obleganje mest, prisilne prenose prebivalstva in zločine proti civilistom. Karadžić je bil kot politični vodja in po mnenju tožilstva tisti, ki je imel ključno vlogo pri oblikovanju in izvajanju politik, ki so privedle do hudih kršitev mednarodnega prava. Najbolj znan primer so dogodki v Srebrenici julija 1995, kjer so bili pobiti predvsem bosanski muslimani — moški in fantje — v številu, ki ga sodne in mednarodne institucije ocenjujejo na približno 8.000 žrtev.

Karadžiću so bile na mednarodnih sodiščih izrečene obtožbe, med drugim:

genocid (v povezavi s Srebrenico),
zločini proti človečnosti (ubijanje, deportacije, preganjanje na politični, verski in etnični podlagi),
vohunski in vojaški vojaški zločini, vključno z obleganjem Sarajeva in sistematičnim napadanjem civilnega prebivalstva.

Aretacija, sojenje in obsodba

Po dolgoletnem begu je bil Radovan Karadžić aretiran 21. julija 2008 v Srbiji, potem ko je živel pod lažnim imenom. Izročen je bil Mednarodnemu kazenskemu sodišču za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) v Haagu, kjer je potekalo dolgo sojenje, v času katerega so bile predstavljen velike količine dokaznega gradiva, pričevanj žrtev in strokovnih analiz.

V letu 2016 je sojenje privedlo do sodbe, ki ga je spoznala za krivega več točk obtožnice, vključno z odgovornostjo za zločine proti človečnosti in vojne zločine; sodišče mu je izreklo zaporno kazen. Po pritožbah je pritožbeno sodišče mednarodnega tribunala v naslednjih letih potrdilo in v nekaterih delih spreminjalo prvotne sklepe; v nadaljnjih postopkih je bila zaporna kazen za Karadžića povečana.

Pravni pomen in ocena

Primer Radovana Karadžića ima velik pomen za mednarodno kazensko pravo. Potrdil je načela individualne kazenske odgovornosti političnih voditeljev za zločine, storjene pod njihovim vodstvom ali s soglasjem njihovega vodstva (koncept komandne odgovornosti in joint criminal enterprise v sodni praksi). Primer je tudi pomemben zaradi obsega dokazov o načrtovani politiki etničnega očiščenja in sistematičnih kršitev človekovih pravic med vojno v Bosni.

Reakcije, dediščina in spomin

Obsojitev Radovana Karadžića je sprožila različne odzive: v mednarodni skupnosti in med žrtvami je bila sprejeta kot pomemben korak k pravičnosti, medtem ko je v nekaterih delih regije povzročila polarizacijo in nasprotne politične odzive. Dediščina tega obdobja vključuje dolgo prizadevanje za resnico, spravo in pravno zadostitev žrtvam ter stalno delo na dokumentiranju in izobraževanju o vojnih zločinih in genocidu.

Opomba

Dogajanje okoli vojne v Bosni, vloge posameznikov in sodne razsodbe so predmet obsežne zgodovinske, pravne in politične literature. Sodbe mednarodnih sodišč vsebujejo podrobne ugotovitve dejstev in pravne utemeljitve, ki služijo kot ključni viri za razumevanje teh dogodkov.

Zgodnje življenje

Karadžić je bil otrok Vuka in Jovanke Karadžić. Njegov oče Vuko (1912-1987) je bil čevljar. Njegova mati Jovanka (1922-2005) je bila kmečko dekle iz severne Črne gore. Njen dekliški priimek je bil Jovanka Jakić. S Karadžićevim očetom se je poročila leta 1943, ko je bila stara dvajset let.

Karadžićev oče je bil večino sinovega otroštva v zaporu. Med drugo svetovno vojno so Jugoslavijo zavzele nacistična Nemčija in druge države osi. Karadžićev oče je bil član četnikov. To je bila vojska, ki je podpirala prvotno jugoslovansko vlado. Ker je bil v tej vojski, so ga po vojni zaprli.

Izobraževanje

Karadžić se je leta 1960 preselil v Sarajevo, kjer je študiral psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Sarajevu. Leta 1970 je v bolnišnici Næstved na Danskem študiral anksioznost in depresijo. Med letoma 1974 in 1975 se je dodatno usposabljal na Univerzi Columbia v New Yorku.

Po vrnitvi v Jugoslavijo je Karadžić delal v bolnišnici Koševo (glavna bolnišnica v Sarajevu). Bil je tudi pesnik. Drug srbski pisatelj ga je spodbujal, naj se ukvarja s politiko.

Zapor zaradi goljufije

Med delom v bolnišnici Koševo je Karadžić na nezakonit način služil dodaten denar. Zdravstveni delavci, ki so se želeli predčasno upokojiti, so mu na primer plačali, da so rekli, da so invalidi. Karadžić je lagal tudi za zapornike, ki so se želeli izogniti kazni, češ da so bili ob storitvi kaznivega dejanja nori.

Leta 1983 je Karadžić začel delati v bolnišnici v beograjskem predmestju Voždovac. S partnerjem Momčilom Krajišnikom je Karadžić dobil posojilo, ki naj bi ga uporabil za izboljšanje kmetijstva. Namesto tega sta s partnerjem denar porabila za gradnjo hiš v Pale. Pale je bilo srbsko mesto nad Sarajevom, ki ga je vlada spremenila v smučišče.

1. novembra 1984 sta bila aretirana zaradi goljufije. V zaporu sta preživela 11 mesecev, preden je njun prijatelj Nikola Koljević plačal varščino in ju izpustil. Karadžić je bil 26. septembra 1985 obsojen na tri leta zapora zaradi poneverbe in goljufije. Ker pa je v zaporu preživel že več kot eno leto, sodišče ni odredilo, da mora Karadžić preostanek kazni preživeti v zaporu.

Slike, posnete ob Karadžićevi aretaciji leta 1984

Politično življenje

Leta 1989 je Karadžić pomagal ustanoviti Srbsko demokratsko stranko (Srpska demokratska Stranka) v Bosni in Hercegovini. Cilj stranke je bil združiti bosanske Srbe v državi.

Septembra 1991 je Srpska demokratska stranka (SDS) v Bosni in Hercegovini začela ustanavljati območja, na katerih so vladali samo Srbi. Bosanski parlament je 15. oktobra 1991 izglasoval, da si želijo vladati sami. Devet dni pozneje je bila ustanovljena ločena srbska skupščina, ki je zastopala samo Srbe v Bosni in Hercegovini.

9. januarja 1992 je skupščina bosanskih Srbov izjavila, da so ustanovili novo državo: Republiko srbskega naroda Bosne in Hercegovine (Република српског народа Босне и Херцеговине/Republika srpskog naroda Bosne i Hercegovine). Republika srbska je 28. februarja 1992 sprejela svojo ustavo. V njej je bilo tudi navedeno, da zdaj nadzoruje:

Območja v Bosni in Hercegovini, kjer so vladali samo Srbi
Deli Bosne in Hercegovine, kjer so živeli večinoma Srbi
"Vse regije, v katerih je srbski narod [zaradi] genocida med drugo svetovno vojno v manjšini."

Predsednik Republike Srbske

6. in 7. aprila 1992 so Evropa in Združene države Amerike priznale, da je Bosna neodvisna država. Bosna je postala članica Združenih narodov 22. maja 1992. Karadžić je bil 13. maja 1992 izvoljen za predsednika vlade bosanskih Srbov. Njegova pooblastila so vključevala tudi vodenje vojske države.

Obtožbe zaradi vojnih zločinov

Kot vodja vojske bosanskih Srbov je Karadžić vodil kampanjo, s katero se je želel znebiti vseh bosanskih Muslimanov in Hrvatov iz vasi, ki so jih Srbi želeli zase.

Leta 1995 je Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) Karadžića obtožilo vojnih zločinov nad Nesrbi. MKSJ je Karadžića obtožilo, da je leta 1995 ukazal pokol v Srebrenici, kjer je Karadžićeva vojska umorila več kot 7 500 muslimanov. Obtožili so ga tudi številnih drugih zločinov, med drugim:

prisiljevanje nesrbskih muslimanov, da zapustijo svoje domove zaradi svoje etnične pripadnosti in vere.
Preganjanje (slabo ravnanje s skupino ljudi) zaradi njihove rase, vere ali političnega prepričanja.
Umor
Terorizem proti civilistom
Jemanje talcev
iztrebljanje (poskus uničenja celotne populacije ljudi: vseh nesrbskih muslimanov)

Karadžić je pobegnil, zato mu zaradi teh zločinov niso mogli soditi. Do leta 2008 se je skrival. Vlada Združenih držav Amerike je za njegovo aretacijo ponudila 5 milijonov dolarjev nagrade.

Ljudje, ubiti v pokolu v Srebrenici, so izvlečeni iz množičnih grobišč

Aretacija

Karadžić je bil aretiran 21. julija 2008 v Beogradu. Izdajal se je za zdravnika alternativne medicine, večinoma v Beogradu, pa tudi na Dunaju v Avstriji. Karadžića so 30. julija poslali v zapor ICTY v Haagu.

Karadžić je dejal, da ga je vlada Združenih držav Amerike varovala, ko se je skrival, zato je trajalo več kot deset let, preden so ga našli.

Karadžić je prvič stopil pred sodnika MKSJ 31. julija 2008. Takrat je MKSJ spoznalo 64 oseb za krive vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti ali genocida med vojnami v Jugoslaviji.

Film The Hunting Party je bil posnet po Karadžićevem življenju na begu.

Obsodba in kazen

Karadžić je bil 24. marca 2016 spoznan za krivega genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Obsojen je bil na 40 let zapora.

Karadžić je bil spoznan za krivega genocida zaradi pokola v Srebrenici. Obsojen je bil tudi za preganjanje, iztrebljanje, deportacijo, etnično čiščenje in umor.