Protesti Georgea Floyda (Minneapolis–Saint Paul, 2020) — pregled

Protesti Georgea Floyda so potekali spomladi in v začetku poletja 2020, kmalu po tem, ko je število smrtnih primerov zaradi koronavirusne bolezni leta 2019 v ZDA doseglo 100 000. Pandemija COVID-19 je že prej bolj prizadela temnopolte in druge Američane, ki niso belci, kot belce. Strokovnjaki so dejali, da bi lahko protestniki virus širili drug na drugega.

Guverner New Yorka Andrew Cuomo je v soboto, 30. maja, dejal: "Imate pravico do demonstracij. Imate pravico protestirati. Bog blagoslovi Ameriko. Nimate pa pravice, da bi okužili druge ljudi. Nimate pravice ravnati na način, ki bo ogrozil javno zdravje. ... Lahko imaš svoje mnenje, vendar obstajajo tudi dejstva, in ni prav, da ne nosiš maske."

Po mnenju nekaterih strokovnjakov je pandemija COVID-19 pripomogla k protestom Georgea Floyda in jih še povečala. Dr. Marcella Nunez-Smith z Medicinske fakultete Yale je dejala: "Nedvomno protestirajo proti policijski brutalnosti in pretirani sili, vendar protestirajo tudi za možnost, da živijo polno in popolno življenje in da jim ga ne skrajšujejo bodisi zaradi sile bodisi zaradi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti."

Strokovnjaki so menili, da bo zaradi protestov Georgea Floyda več ljudi zbolelo za COVID-19. Vendar se to v ZDA od 1. julija ni zgodilo. Znanstveniki pravijo, da bi se to lahko zgodilo zato, ker se je število primerov v velikih mestih, kot je New York, že zmanjšalo, ker so protesti potekali zunaj, ker so protestniki večinoma nosili maske ali ker so se protestniki običajno gibali s hojo ali pohodom. Drugi strokovnjaki so dejali, da so bili protestniki večinoma mladi in zdravi odrasli, zato so morda res zboleli za COVID-19 in tega niso opazili.

Sestrski protesti so potekali v vseh 50 državah Združenih držav Amerike in v glavnem mestu Washington, D.C. Nekateri protesti so bili mirni, drugi pa so se končali z nasiljem in plenjenjem. Nacionalna garda se je preselila v več kot 25 od 50 zveznih držav.

Številni prvi protesti so bili mirni, nekateri pa so se sprevrgli v nasilje. Ponekod je policija ostala mirna, drugod pa je uporabila silo, solzivec in gumijaste naboje. V Washingtonu je neki moški dovolil več kot 50 protestnikom, da so vstopili v njegovo hišo in tako pobegnili pred policijo, ki jih je preganjala. Po dveh tednih protestov je bilo v ZDA aretiranih 9300 ljudi, od tega 1500 v New Yorku in 2700 v Los Angelesu.

V Newarku v New Jerseyju je 31. maja konec tedna protestiralo 12.000 ljudi, vendar nihče ni poškodoval nobene trgovine in nihče ni bil aretiran. Ulična skupina skupnosti Newark, ki je bila ustanovljena leta 2014, si je prizadevala za preprečevanje nasilja. Voditelji mesta Newark so dejali, da so bili med protestniki mladi temnopolti Američani razlog, da je protest ostal miren. Mirni protesti so potekali tudi v mestih Camden v New Jerseyju in Flint v Michiganu.

Protestniki pred Belo hišo, stavbo v Washingtonu, v kateri živi predsednik, so pozvali predsednika Trumpa k odstopu. Nekateri so metali steklenice. Tajna služba Združenih držav Amerike je predsednika Trumpa odpeljala v bunker v Beli hiši. V ponedeljek, 1. junija, je tajna služba proti mirnim protestnikom pred Belo hišo uporabila solzivec, da se je predsednik Donald Trump lahko sprehodil do cerkve svetega Janeza in se fotografiral z Biblijo.

Vikend med 6. in 7. junijem so bili protesti v Združenih državah Amerike še večji, a po poročanju časopisa The New York Times večinoma mirni, protestniki pa so bili bolj enotni glede tega, kaj so želeli: reformo policije. V velikih mestih, kot sta New York in Seattle, je protestiralo več deset tisoč ljudi, protestirali pa so tudi v manjših mestih, kot sta Marion v Ohiu in Vidor v Teksasu. Newyorški župan Bill de Blasio je v nedeljo zjutraj sporočil, da mesto New York ukinja policijsko uro ob 20.00.

Aktivistična skupina Black Lives Matter je v torek, 9. junija, tožila policijski oddelek v Seattlu v zvezni državi Washington. Tisti večer so protestniki za približno eno uro zasedli mestno hišo v Seattlu. Protestniki so mestno hišo zapustili sami; nihče jih ni potisnil ven. Protestniki so zavzeli del središča Seattla in ga poimenovali avtonomno območje Capitol Hill. Junija so se v avtonomni coni Capitol Hill zgodile štiri strelske akcije. 1. julija so mestni uradniki poslali policijo, da protestnike odstrani. Aretirali so 13 ljudi.

Organizacija Georgia NAACP je za 15. junij načrtovala pohod v Georgio. Več tisoč ljudi se je odpravilo na pohod do stavbe državnega kapitlja v Georgii, da bi zaustavili policijsko nasilje. Udeleženci pohoda so tudi dejali, da so se udeležili pohoda, ker je Georgia otežila volilne pravice temnopoltih, saj je zaprla toliko volišč, da so bile na tistih, ki so ostala, zelo dolge vrste, ker menijo, da so zakoni o državljanskem priporu v Georgii nepravični, in ker so bili ubiti Rayshard Brooks, Breonna Taylor in Ahmaud Arbery.

V New Yorku je skupina Street Riders NYC organizirala kolesarje, ki so kolesarili po mestu in skandirali "Čigave so ulice? Our streets", "Say his name: George Floyd" in druge slogane. Kolesarskih protestov se je lahko udeležilo na tisoče ljudi, ki so pogosto vozili po delih mesta, kamor protestniki običajno ne hodijo. Eden od ustanoviteljev Street Riders NYC, Peter Kerre, je za New York Times povedal: "Šli smo globoko, globoko v predmestja, v kraje, kjer ti ljudje še nikoli niso videli, da bi prišel kakšen pohod, in nenadoma so videli 6 000 koles. Odziv je bil neprecenljiv, ljudje so jokali od hvaležnosti, prihajali so, da bi rekli 'hvala'."

Konec junija so protestniki prišli v City Hall Park v New Yorku in tam postavili tabor z recepcijo, knjižnico, čajno kuhinjo in kuhinjo. Vodila jih je skupina Vocal-NY. Zahtevali so, da mesto iz šestmilijardnega proračuna mestne policije odstrani 1 milijardo ameriških dolarjev in jih porabi za izobraževanje in druge stvari. Mesto New York sprejme letni proračun 1. julija.

Novinarji

Do 4. junija so bili novinarji, ki so poročali o protestih, napadeni več kot 300-krat, od tega 192-krat s strani policije, 69-krat fizično. Aretiranih je bilo 49 novinarjev.

28. maja zjutraj so beli policisti iz Minneapolisa aretirali Omarja Jimeneza, novinarja CNN, in njegovo ekipo, medtem ko so snemali proteste. Jiminez je temnopolt. Policistom je povedal, da so on in njegova ekipa novinarji, in jim ponudil, da se umaknejo, vendar so jih policisti vseeno aretirali. Kasneje so ju izpustili. Walz se je CNN opravičil in javno izjavil, da sta Jiminez in njegova ekipa le opravljala svoje delo in ravnala v okviru svojih pravic. Beli CNN-ov novinar, ki je delal blok stran od Jimineza, je opozoril, da ga policija ni motila, le vprašala ga je, kdo je.

Samo v Minneapolisu je Linda Tirado iz časopisa The Guardian oslepela na eno oko. Ali Velshi z MSNBC je bil ustreljen v nogo. V Washingtonu sta bila Amelia Brace in Tim Myers z avstralskega programa 7News med protestniki, ki so jih odrinili, da se je Donald Trump lahko sprehodil do cerkve sv.

Včasih so protestniki napadli novinarje. V Washingtonu so protestniki metali predmete v novinarje Fox News. V Atlanti je nekdo napadel sedež CNN.

Suzanne Nossel iz skupine za človekove pravice PEN America je krivdo pripisala predsedniku Trumpu, ki je o novinarjih govoril slabe stvari že pred svojo izvolitvijo. Odvetnik za človekove pravice Tendai Biti je dejal, da ga to spominja na diktature v Afriki.

Nasilje

Po podatkih iz poročila, ki so ga pripravili ameriški Crisis Monitor, Armed Conflict Location and Event Data Project (ACLED) in Bridging Divides Initiative Univerze Princeton, je bilo skoraj 95 % protestov mirnih. Preučili so 10 600 protestov med koncem maja in koncem avgusta ter ugotovili, da na 10 100 protestih ni bilo nasilja. Le na 570 protestih je prišlo do nasilnih dejanj. V mestih, kjer so bili nekateri protesti nasilni, se je to praviloma zgodilo na enem ali nekaj mestih in ne po vsem mestu. Med vsemi protesti, povezanimi z gibanjem Black Lives Matter, na 93 % ni bilo nasilja.

Mednarodni protesti

Protesti so potekali tudi zunaj ZDA, v Londonu, Torontu, Pekingu, Berlinu, Adis Abebi in drugod. Nekateri od teh mednarodnih protestnikov so dejali, da so želeli podpreti Georgea Floyda, vendar so opazili tudi rasistična dejanja policije v svojih državah. V Torontu so se protestniki spomnili smrti Regis Korchinski-Paquet, temnopolte ženske, ki je padla z balkona, ko je bila v njenem stanovanju policija. Londončani so protestirali pred stolpnico Grenfell Tower, kjer je v požaru umrlo veliko temnopoltih in Arabcev. Parižani so se spomnili Adame Traoréja, ki je umrl, potem ko ga je aretirala francoska policija. Avstralci so načrtovali proteste v spomin na Davida Dungaya, avstralskega aborigina, ki je umrl po aretaciji. Dungay je dvanajstkrat izrekel tudi "Ne morem dihati". Nekateri protestniki so svojim voditeljem povedali, da želijo nove zakone proti rasizmu.

Prevaranti

Vsaj ena belska supremacistična skupina, Identity Evropa, se je na Twitterju pretvarjala, da je na strani protestnikov. Rekli so, da so del antife, in protestnikom naročili, naj plenijo belske soseske. Ujeli so jih in Twitter je njihove objave umaknil, ker so kršili pravila o nasilju, neželeni pošti in lažnih računih.

Trki z avtomobili

V prvem tednu julija so vozniki samo v ZDA 66-krat zapeljali v skupine protestnikov. Sedem voznikov je bilo policistov. Vsaj dve osebi sta umrli. 24 voznikov je bilo obtoženih kaznivih dejanj.

Aretacije zveznih agentov

Sredi julija so v Portlandu v Oregonu zvezni agenti začeli aretirati protestnike tako, da so jih vlekli v vozila, ki niso imela policijskih oznak. Protestnikom niso natančno povedali, zakaj so jih aretirali. Nekatere protestnike so pozneje obtožili kaznivih dejanj, druge pa so izpustili.

Ti agenti so bili iz zvezne vlade. Nekateri med njimi so bili iz skupine za posebne operacije ter BORTAC-a carinske in mejne zaščite. Po zakonu lahko zvezni agenti aretirajo le ljudi, ki so osumljeni zveznih kaznivih dejanj. Uradno naj bi varovali le premoženje, ki pripada zvezni vladi ZDA, vendar so aretirali ljudi, ki niso bili v bližini zvezne lastnine. Za dovoljenje za aretacijo ljudi v Portlandu niso prosili zvezne države Oregon ali mesta Portland. Župan Portlanda Ted Wheeler je dejal, da ne želi zveznih agentov v mestu. Guvernerka zvezne države Oregon Kate Brown je dejala, da gre za "politični teater predsednika Trumpa, ki nima nič skupnega z javno varnostjo", in "očitno zlorabo pooblastil s strani zvezne vlade".

18. julija je 53-letni mornariški veteran Christopher David izvedel za aretacije in se odpravil v središče Portlanda, da bi se pogovoril z agenti. Zvezni agenti so prisegli, da bodo branili ustavo Združenih držav Amerike. David je želel agente vprašati, kako lahko aretirajo ljudi in hkrati branijo ustavo. Namesto da bi mu odgovorili, so ga poškropili s poprovim sprejem in udarili s palicami. Zlomili so mu nogo. Dogodek je bil posnet na video.

V noči z 22. na 23. julij so protestniki v Portlandu prišli do zvezne stavbe in čez ograjo metali ognjemete. Zvezni agenti so proti množici uporabili solzivec. S solzivcem so zasuli tudi portlandskega župana Teda Wheelerja, ki se je prišel pogovarjat s protestniki.

Drugi dogodki

V Brooklynu v New Yorku je videoposnetek pokazal, kako policist potiska sedemdesetletnega moškega. Moški je padel in krvavel iz glave. Oba sta bila belca. Policist Vincent D'Andraia je poškodoval tudi druge protestnike. Bil je suspendiran in obtožen napada. D'Andraia je bil prvi newyorški policist, ki je bil obtožen kaznivega dejanja zaradi stvari, ki jih je storil med protesti Georgea Floyda.

31-letni Nikolas Fernandez je v Seattlu v ameriški zvezni državi Washington z avtomobilom zapeljal v skupino protestnikov in ustrelil enega človeka. Dejal je, da se je bal za svoje življenje, ker so ga protestniki poskušali zgrabiti skozi okno. Gasilci so moškega, ki ga je Fernandez ustrelil, odpeljali v bolnišnico.

Harry H. Rogers je v nedeljo, 7. junija, v Richmondu v Virginiji z avtomobilom zapeljal v skupino protestnikov. 36-letni Rogers je član Ku Klux Klana, belske nadvladne skupine. Oblasti so Rogersa obtožile poskusa zlonamerne poškodbe, kaznivega dejanja vandalizma ter napada in pretepa, tožilka pa je dejala, da bo razmislila o obtožbi za zločin iz sovraštva.

V ponedeljek, 10. avgusta, so v Chicagu v zvezni državi Illinois ljudje razbijali okna in kradli stvari na MagnificentMile, ki je glavno nakupovalno območje v Chicagu. Dve osebi sta bili ustreljeni. Trinajst policistov je bilo ranjenih. Aretiranih je bilo več kot 100 ljudi. Mesto je dvignilo mostove, ki vodijo do Veličastne milje, in ustavilo javni prevoz, da nihče več ne bi mogel vstopiti. Županja Chicaga Lori Lightfoot je dejala, da Chicago ne potrebuje zveznih agentov.

Ljudje so darovali denar političnim skupinam, ki so jih vodili temnopolti, zlasti skladom za varščine. Ti skladi zagotavljajo denar za pomoč aretiranim osebam, da se pred sojenjem rešijo iz zapora. Nacionalna mreža skladov za varščine je v dveh tednih prejela 75 milijonov dolarjev. Sklad za svobodo v Minnesoti je v štirih dneh prejel 20 milijonov dolarjev. Projekt Bail Project je dobil več kot 15 milijonov dolarjev. Bilo jih je toliko, da nekatere skupine niso mogle vsega prešteti. Skupina Black Lives Matter je samo z eno peticijo dobila 5 milijonov dolarjev. Nekatere skupine so prejele toliko denarja, da ga niso več potrebovale in so donatorjem rekle, naj gredo k drugim skupinam.

Do 9. junija 2020 je zaradi protestov umrlo devetnajst ljudi:

• 27. maja je bil v Minneapolisu v Minnesoti med protestom ustreljen Calvin Horton mlajši. Aretiran je bil lokalni lastnik trgovine, policija pa je povedala, da je osumljenec streljal, ko je videl plenjenje.
• 29. maja je bil v Detroitu v Michiganu v bližini protestov ustreljen moški.
• 30. maja je bil v Oaklandu v Kaliforniji pred zveznim sodiščem v napadu z avtomobilom ustreljen uslužbenec zvezne varnostne službe David Patrick Underwood. Ranjen je bil še en varnostnik. Ministrstvo za domovinsko varnost je streljanje označilo za dejanje notranjega terorizma. FBI vodi preiskavo, vendar še ni opredelil motiva ali osumljenca.
• 30. maja je v St. Louisu v zvezni državi Missouri umrl moški, ki ga je povozil tovornjak FedEx, ki se je umikal pred uporniki.
• 30. maja je bil v Omahi v Nebraski pred barom ustreljen protestnik James Scurlock. Osumljenec za streljanje je lastnik bara.
• 30. maja je bil v Chicagu v ameriški zvezni državi Illinois ubit človek, pet drugih pa je bilo ranjenih v več različnih dogodkih v bližini protestnikov.
• 31. maja sta bili v Indianapolisu v Indiani v bližini protestov ustreljeni dve osebi.
• 1. junija je bil v Louisvillu v zvezni državi Kentucky ubit moški, ko sta policija in nacionalna garda v Louisvillu začeli streljati na množico. Ti organi so povedali, da so vrnili ogenj, potem ko je bilo streljano nanje. Vendar pa ubit moški ni sodeloval na protestih. Preiskava smrti še poteka.
• 1. junija sta bili v Davenportu v zvezni državi Iowa v noči, ko je bilo veliko izgredov, ustreljeni dve osebi. V streljanju je bil ranjen tudi en policist.

Po podatkih Pew Research sta dve tretjini odraslih Američanov menili, da so bili protesti dobri: 60 % odraslih belcev, 86 % odraslih črncev, 75 % odraslih Azijcev in 77 % odraslih Latinoameričanov.

Nekateri so menili, da protesti na Floydu kažejo, da Amerika izgublja svoje mesto voditeljice drugih držav. Francoski novinar Pierre Haski je 1. junija dejal: "Peking ne bi mogel upati na boljše darilo. Država, ki Kitajsko označuje za krivca vsega zla, se je z mestnimi nemiri znašla na naslovnicah časopisov po vsem svetu."

Odziv Tima Walza

Guverner Minnesote Tim Walz je želel spremembe: "Čas je za obnovo. Ponovno zgraditi mesto, ponovno zgraditi naš pravosodni sistem in ponovno zgraditi odnose med organi pregona in tistimi, ki jih morajo varovati. Smrt Georgea Floyda bi morala voditi k pravičnosti in sistemskim spremembam, ne pa k še več smrti in uničenja."

Guverner Walz je 2. junija 2020 sporočil, da bo oddelek za človekove pravice v Minnesoti preiskal policijsko upravo v Minneapolisu. Guverner Walz je dejal: "Preiskava bo pregledala politike, postopke in prakse policije MPD v zadnjih 10 letih, da bi ugotovila, ali je oddelek uporabljal sistemske diskriminatorne prakse do barvnih prebivalcev."

Komisarka za človekove pravice Rebecca Lucero je dejala, da bi lahko ministrstvo rezultate svojega poročila objavilo v "nekaj mesecih".

Odziv Donalda Trumpa

Predsednik Donald Trump je izrazil sočutje do Georgea Floyda in njegove družine, protestnike pa je označil za "nasilneže" in dejal, da "ko se začne ropanje, se začne tudi streljanje". Twitter je objavo skril, ker je kršila njihova pravila o predstavljanju nasilja kot dobrega. Trump je za proteste krivil "šibke" demokratske župane in guvernerje ter antifašistično gibanje antifa in dejal, da ga bo razglasil za teroristično organizacijo.

Senator Tim Scott iz Južne Karoline, ki je temnopolt in republikanec (enako kot Trump), je Trumpove tvite označil za "nekonstruktivne".

Trump je 1. junija mestom in zveznim državam, kjer so potekali protesti, sporočil, da morajo prenehati s težavami, sicer bo poslal vojsko, da to stori. Zakon, ki Trumpu to omogoča, tj. zakon o uporih iz leta 1807, je bil nazadnje uporabljen leta 1992 za nemire Rodneyja Kinga v Los Angelesu.

Tudi 1. junija, malo pred 19.00, ko je bilo ljudem ukazano, naj ne hodijo po ulicah, sta policija in tajna služba proti protestnikom v bližini Bele hiše streljali z bliskavicami in solzivcem. To so storili zato, da bi protestniki zapustili cerkev svetega Janeza. Nato je predsednik Trump stopil v cerkev svetega Janeza, dvignil Sveto pismo in se dal fotografirati. Škof Mariann E. Budde, škofijski verski vodja za Washington, je dejal, da Trump ni molil ali govoril o Georgeu Floydu. Naslednji dan je več demokratov in dva republikanca dejalo, da je Trump s tem storil napako.  "Obstaja pa temeljna - ustavna - pravica do protestiranja in sem proti temu, da se miroljubni protest izčisti za fotografiranje, ki božjo besedo obravnava kot politični rekvizit."

Odziv mesta Minneapolis

Uradniki iz Minneapolisa so 5. junija sporočili, da policija ne sme več uporabljati dušilca proti ljudem. 7. junija je mestni svet izglasoval, da se policijski oddelek razgradi in nadomesti z nečim drugim.

Odziv zvezne države Minnesota

Zakonodajalec zvezne države Minnesota je poskušal napisati nov zakon, ki bi preoblikoval vse policijske oddelke v Minnesoti. Leta 2020 je državni zakonodajni organ Minnesote edini v Združenih državah, v katerem ena politična stranka nadzoruje en dom, druga pa drugi. Demokratska stranka Združenih držav Amerike ima večino ljudi v predstavniškem domu zvezne države Minnesota, republikanska stranka Združenih držav Amerike pa ima večino ljudi v senatu zvezne države Minnesota. Demokrati so želeli velike spremembe na področju policijskega dela v Minnesoti, kot je na primer, da bi generalni državni tožilec preiskoval umore policistov in da bi zločincem povrnili volilno pravico. Republikanci so želeli manjše spremembe, kot je uvedba pravila o prepovedi uporabe dušilnega aparata, s katerim je Chauvin ubil Georgea Floyda. Demokrati so povedali, da jim republikanski načrt ni bil všeč, ker je večinoma vseboval stvari, ki so jih policijski oddelki že preizkusili. Ob polnoči v petek, 19. junija, je zakonodajnemu telesu zvezne države Minnesota zmanjkalo časa. Njihovo zasedanje se je končalo in noben načrt ni postal zakon.

Druge reakcije

Številna ameriška mesta in zvezne države so med protesti Georgea Floyda odstranile kipe konfederacijskih vojakov in častnikov. Včasih so kipe podrli protestniki, včasih pa so se za njihovo odstranitev odločili mestni sveti. Ameriška mornarica je 5. junija sporočila, da v svojih bazah ne bo dovolila konfederacijskih zastav. Konfederati so bili v ameriški državljanski vojni v 19. stoletju na strani, ki je podpirala suženjstvo. Po podatkih Southern Poverty Law Center konfederacijski kipi in zastave podpirajo nadvlado belcev. Protestniki so poškodovali ali podrli tudi kipe Krištofa Kolumba v najmanj sedmih mestih, med drugim v Miamiju, Bostonu, Baltimoru v Marylandu, Richmondu v Virginiji in Columbusu v Ohiu.

Univerze so preimenovale stavbe. Medicinsko fakulteto Univerze Columbia je ustanovil Samuel Bard, zdravnik, ki je poznal Georgea Washingtona. Bil je tudi lastnik sužnjev. Leta 1931 je Kolumbija po njem poimenovala stavbo študentskega doma Bard Hall. Učiteljska šola Columbia je svoji stavbi vzela ime Edward L. Thorndike. Thorndike je sovražil Jude ter podpiral seksizem in evgeniko. Univerza Princeton je preimenovala Wilson College, ker je predsednik Woodrow Wilson, po katerem je bila poimenovana, vodil rasistično politiko.

Junija je ameriški senat ukazal vojski, naj spremeni imena vseh vojaških oporišč, poimenovanih po konfederatih, kot je Fort Bragg. Za izbiro novih imen imajo na voljo tri leta.

V angleškem Bristolu je množica ljudi podrla kip trgovca s sužnji Edwarda Colstona in ga vrgla v pristanišče. 15. julija so ljudje postavili kip Jen Ried, protestnice iz gibanja Black Lives Matter. Naslednji dan je mestna uprava kip odstranila, ker nihče ni zaprosil za dovoljenje za postavitev. Mestni uradniki so kip odnesli v muzej. Kip se imenuje "A Surge of Power (Jen Reid)" in ga je izdelal Marc Quinn.