Pridiga na gori: pomen, blagri, Gospodova molitev in ključne vrstice

Ena najpomembnejših razprav o pridigi je, kako naj se uporablja v vsakdanjem življenju. Skoraj vse krščanske skupine so si ustvarile lastne načine razumevanja in uporabe pridige v življenju. Harvey McArthur v knjigi z naslovom Understanding the Sermon on the Mount (Razumevanje pridige na gori) navaja dvanajst različnih pogledov na pridigo.

(1) Absolutistični pogled

Absolutistični pogled pravi, da bi morali ljudje ves čas delati točno to, kar je Jezus povedal v pridigi. Če to ravnanje osebo spravi v nevarnost, potem je to tisto, kar oseba potrebuje, da bi bila rešena.

Med ljudmi, ki so v to verjeli, so bili:

• Sveti Frančišek Asiški
• Dietrich Bonhoeffer
• Leo Tolstoj (ko je bil starejši)

Cerkve, ki verjamejo v to stališče, so:

• Vzhodne pravoslavne cerkve
• Zgodnji anabaptisti
• Sodobne anabaptistične skupine, kot so menoniti in hutteriti

(2) Spremeni besedilo

V starih časih so ljudje spreminjali besedilo pridige, da bi bilo bolj priljubljeno. V Svetem pismu so na primer spremenili besedilo v Mateju 5,22 iz "[kdor] je jezen na svojega brata, bo v nevarnosti sodbe" v "[kdor] je brez razloga jezen na svojega brata, bo v nevarnosti sodbe".

V zadnjih stoletjih je bilo pogostejše spreminjanje besed v pridigi, tako da so bili iz nje odstranjeni deli, ki bi jih ljudje težko sprejeli.

Skoraj vsak večji krščanski pisatelj je v nekem trenutku naredil takšne spremembe.

Tega stališča ne podpira nobena posebna krščanska denominacija.

(3) Pogled na hiperboloidnost

Eden najpogostejših pogledov je pogled hiperbole. Ta pravi, da je Jezus v nekaterih delih pridige uporabljal hiperbole (kar pomeni, da je pretiraval). Ljudje, ki v to verjamejo, menijo, da je treba Jezusove nauke narediti bolj realistične, če jih želimo uporabljati v resničnem svetu.

Večina ljudi se strinja, da je v pridigi nekaj hiperbol, vendar se prepirajo o tem, kateri deli so hiperbole.

(4) Pogled na splošna načela

Splošno načelo pravi, da Jezus ni dajal navodil (ljudem natančno povedal, kako naj ravnajo). Namesto tega je dajal primere, kako naj se človek obnaša.

(5) Pogled na dvojne standarde

Dvojno merilo pravi, da je del Jezusovih naukov splošnih idej o tem, kako ravnati, del pa je navodil. Da bi bili odrešeni, mora večina ljudi slediti splošnim idejam o tem, kako ravnati. Le majhno število svetih ljudi, kot so duhovniki in menihi, mora slediti navodilom.

Med ljudmi, ki so verjeli temu mnenju, so bili:

• Sveti Avguštin (ustvaril je pogled na dvojne standarde)
• Sveti Tomaž Akvinski (ki je pozneje spremenil pogled na dvojne standarde)
• Geoffrey Chaucer (ta pogled je uporabil v svoji knjigi Canterburyjske zgodbe (Prolog žene iz Batha, v. 117-118)

Rimskokatoliška cerkev verjame v dvojne standarde.

(6) Pogled na dve področji

Martin Luter ni verjel katoliškim idejam o pridigi. Ustvaril je pogled na dve kraljestvi. Luther je svet razdelil na dve področji ali dela: versko in posvetno (nereligiozno) področje. Menil je, da pridiga velja le za verski del življenja. V vsakdanjem svetu bi ljudje morda morali početi stvari, ki jih po pridigi ne bi smeli. Na primer, pri svojem posvetnem delu bi moral sodnik kaznovati zločinca, namesto da mu odpusti. Vendar pa bi moral sodnik kot veren človek še vedno obžalovati, kaj se je zgodilo zločincu.

(7) Analogija pogleda na Sveto pismo

Analogija Svetega pisma pravi, da so se ob pisanju Nove zaveze deli pridige spremenili. Jezus je na primer dejal, da je narobe prisegati. Vendar Pavel v Novi zavezi prisego uporabi vsaj dvakrat.

(8) Stališča, ne dejanja

Stališče, da ne gre za dejanja, pravi, da je Jezus v pridigi ljudem povedal le to, kar bo storil sam. Drugim ljudem ni govoril, kaj morajo storiti, da bodo dobri kristjani.

Wilhelm Hermann je v devetnajstem stoletju ustvaril ta pogled.

(9) Vmesni etični pogled

Vmesni etični pogled pravi, da je Jezus, ko je imel pridigo, mislil, da se bo svet kmalu končal. Zato so bili njegovi nauki namenjeni le temu kratkemu času.

Albert Schweitzer je ustvaril ta pogled.

(10) Pogled na brezpogojno božjo voljo

Brezpogojni pogled na božjo voljo pravi, da je Jezus želel, da bi ljudje delali točno to, kar je rekel, in sledili etiki, o kateri je govoril v pridigi. Vendar pa zaradi sedanjega sveta ljudje tega ne morejo storiti. Ljudje poskušajo slediti etiki iz pridige, vendar jim to vedno ne uspe. To se bo spremenilo, ko se bo na svet vrnilo nebeško kraljestvo. Takrat bodo vsi lahko živeli tako, kot želi Bog.

Martin Sibelius, nemški filozof, je v dvajsetem stoletju oblikoval ta pogled.

(11) Pogled na kesanje

Pogled kesanja pravi, da je Jezus vedel, da ljudje ne bodo mogli slediti njegovim naukom. Ljudje bi jim poskušali slediti, vendar jim ne bi uspelo. To bi jih naučilo kesati se. Tako bi ljudje začeli verjeti v evangelij.

(12) Dispenzacionalizem

Dispenzacionalizem deli človeško zgodovino na ločene skupine. Ta pogled pravi, da danes živimo v času, v katerem ne moremo živeti v skladu z nauki iz pridige. Vendar pa nam bo to nekoč v prihodnosti uspelo. Ko bo prišel ta čas, bodo ljudje morali slediti naukom Pridige, da bi dosegli odrešitev.

Drugi pogledi

E. Earle Ellis, profesor teologije, pravi, da Jezus v pridigi poziva vernike, naj živijo na način, ki bo običajen v prihodnjem Božjem kraljestvu. Kot pravi Ellis, moramo govoriti Jezusove besede, misliti njegove misli in delati njegova dejanja. Ker bo to etika prihodnjega Božjega kraljestva, bi morali ljudje živeti tako, da bodo pripravljeni na življenje v Božjem kraljestvu.

Christopher Knight in Robert Lomas v knjigi z naslovom Hiram Key trdita, da se pridiga na gori nikoli ni zgodila. Knight meni, da je Matej "zlepil različne odlomke, kot da so bili drug za drugim izrečeni množici na vrhu gore". Prepričan je, da so bili "nauki sestavljeni v to eno 'priložnost', da ne bi prekinili poteka celotne zgodbe".