Kakadu je katera koli od 21 vrst, ki pripadajo družini ptic Cacatuidae, edini družini v naddružini Cacatuoidea. Skupaj z družinama Psittacoidea (prave papige) in Strigopoidea (novozelandske papige) sestavljajo red Psittaciformes (papige).

Ime kakadu izvira iz malajskega imena za te ptice, kaka(k)tua, prek nizozemskega kaketoe.

Kakavovce prepoznamo po kričečih grebenih ter ukrivljenem in močnem kljunu. Njihovo oprsje je na splošno manj pisano kot pri drugih papagajih in je večinoma belo, sivo ali črno, pogosto z barvnimi značilnostmi na grebenu, licih ali repu. V povprečju so večji od drugih papig, vendar je petelinček, najmanjša vrsta kakaduja, majhna ptica.

Značilnosti in velikosti

Kakaduji imajo izrazit pokončen ali zložljiv greben na glavi, ki ga dvignejo pri opozarjanju, vznemirjenju ali med prikazi. Kljun je močan in primeren za lomljenje trdih semen, oreščkov in tudi gostega lesa. Barve perja so pogosto manj žive kot pri večini papig — prevladujejo odtenki bele, sive, črne in kremne — a pri nekaterih vrstah najdemo kontrastne poudarke, na primer rumene, rožnate ali rdeče lise na licih, grebenu ali repu.

Velikost se med vrstami močno razlikuje: najmanjši je petelinček (Nymphicus hollandicus), dolg približno 30–33 cm, največji pa palmasti kakadu (Probosciger aterrimus) s dolžino okoli 55 cm ali več. Teža običajno variira od približno 80 g pri manjših vrstah do več kot 900 g pri največjih.

Razširjenost in habitat

Kakaduji so avtohtoni predvsem v Avstralaziji: Avstralija, Nova Gvineja, otoki Indonezije ter nekateri manjši otočki v Tihem oceanu. Različne vrste naseljujejo različne habitati — od sušnih notranjih predelov in savan do gosto poraslih tropskih gozdov in obalnih območij. Nekateri so specializirani za gozdna območja (npr. palmasti kakadu), medtem ko so drugi prilagojeni odprtim, travnatim ali kmetijskim predelom.

Hrana in vedenje

Kakaduji so večinoma rastlinojedi; prehranjujejo se s semeni, oreščki, sadjem, cvetnim prahom, koreninami in včasih z brsti ter vegetacijo. Nekatere vrste jedo tudi žuželke in njihove ličinke, še posebej med gnezditveno dobo, ko je beljakovin več potrebnih za vzrejo mladičev. Njihov močan kljun jim omogoča dostop do trdih jedi in lomljenje školjk ter kokosov.

So družabne ptice, pogosto gnezdijo in se prehranjujejo v skupinah. Glasni klici in razgibani prikazi (vključno z dvigovanjem grebenov) so pomembni za komunikacijo znotraj skupine ter za ozemeljske ali paritvene konflikte.

Razmnoževanje

Kakaduji so praviloma votlinski gnezdiči — uporabljajo naravne ali druge votline v drevesih (redkeje skale ali razpoke). Večina vrst izleže majhno število jaj (pogosto 1–3), pri čemer starša negujeta mladiče dolgo do popolne samostojnosti. Zaradi nizke plodnosti in dolgega starševskega vložka so populacije teh ptic občutljive na izgubo gnezdišč in druge človeške pritiske.

V ujetništvu

Kakaduji so priljubljena izbira v ptičjih vrtovih in kot hišni ljubljenčki zaradi inteligence, socialne narave in sposobnosti učenja. Hkrati so lahko zelo zahtevni: potrebujejo veliko prostora, psihične stimulacije, socialne interakcije in trajno skrb. Mnoge vrste so tudi precej glasne in lahko povzročijo škodo z grizenjem lesa ali pohištva, če niso ustrezno zaposlene.

Pogosto dolga pričakovana življenjska doba — nekatere vrste lahko v ujetništvu živijo več kot 50 let — pomeni dolgotrajno odgovornost za lastnika.

Ohranitev in grožnje

Več vrst kakadujem grozi izguba habitata zaradi sečnje gozdov, spremembe rabe zemljišč in kmetijstva ter pa nezakonit trgovski viv petelicah in kletkah. Nekatere vrste so uvrščene med ogrožene ali kritično ogrožene; primer je filipinski kakadu (Cacatua haematuropygia), ki se bori za preživetje zaradi izgube habitata in trgovine s hišnimi ljubljenčki. Mednarodni ukrepi, kot je uvrstitev na seznam CITES in nacionalne zakonodaje, skušajo omejiti nezakonit zajem in trgovanje.

Prihranjanje vrst zahteva varstvo življenjskih prostorov, nadzor nezakonite trgovine, obnovo gnezdišč (npr. nameščanje gnezdilnic tam, kjer manjka primernih dreves) in izobraževanje lokalnih skupnosti o pomenu ohranjanja kakadujev.

Kultura in pomen

Kakaduji imajo močen kulturni pomen v avtohtonih skupnostih Avstralije in drugih regijah, pojavljajo se v pravljicah, umetnosti in kot simbol svobode in divje narave. Hkrati so zaradi svoje vpadljive pojave in glasnosti pogosto tudi simbol okoljskih konfliktov med varovanjem narave in kmetijsko/ravninsko rabo zemljišč.

Če se odločate za sodelovanje pri ohranjanju ali za skrb za kakaduja v ujetništvu, je pomembno, da pridobite zanesljive informacije o svetovni zakonodaji, potrebah posamezne vrste in možnostih podpore programom za ohranitev.