Evropski Kanadčani: poreklo, demografija in kultura v Kanadi

Evropski Kanadčani (včasih imenovani tudi Evrokanadčani) so Kanadčani z evropskimi predniki. Po popisu iz leta 2011 je bilo v Kanadi 25 186 890 oseb evropskega porekla, kar vključuje tako ljudi, ki navajajo posamezne evropske narodnosti, kot tudi tiste, ki kot izvor navedejo preprosto »kanadsko« poreklo.

Poreklo in zgodovina naseljevanja

Prvi stalni evropski naseljenci v Kanadi so bili Francozi, ki so v 17. stoletju vzpostavili kolonije v območju imenovanem Nova Francija. Med zgodnjimi rojstvi evropskega izvora je pogosto omenjena Hélène Desportes, za katero velja, da je bila prva "bela" oseba, rojena v Novi Franciji (rodila se je okoli leta 1620).

V 18. in 19. stoletju so prišle večje skupine Angležev, Škotov, Ircev in Nemcev, mnogi kot del imperijskih selitev ali zaradi lakote in gospodarskih stisk. Po ameriški revoluciji so v Kanado prišli tudi lojalsi (Loyalists), ki so znatno vplivali na demografsko sestavo predvsem vzhodnih in osrednjih provinc. V 19. in 20. stoletju so k sestavi prebivalstva prispevale tudi italijanske, slovanske (npr. ukrajinske) in druge skupnosti, še posebej v mestih in na prerijah.

Demografija in samoporočanje

Po podatkih iz popisov je raznolikost evropskih prednikov velika. Leta 2006 je največ ljudi navedlo angleške prednike (21,03 %). Drugi pogosto prijavljani izvori so bili francoski (15,82 %), škotski (15,11 %), irski (13,94 %), nemški (10,18 %) in italijanski (4,63 %). Hkrati pa je velik delež prebivalcev — 32,22 % — navedel samo »kanadsko« kot svojo etnično pripadnost, kar pri nekaterih interpretacijah pomeni, da so dejanske številke oseb z angleškim ali francoskim poreklom lahko višje, kot se zdi iz neposrednih navedb narodnosti.

Pomembno je razumeti, da kanadski popisi dovoljujejo več odgovorov o poreklu, zato se vsota vseh navedenih procentov pogosto presega 100 %. Poleg tega se etnična identiteta spreminja skozi generacije — nekateri potomci zgodnjih priseljencev se opredeljujejo kot »kanadski«, drugi ohranjajo identiteto izvornih narodov.

Regionalna razporeditev

Razporeditev evropskih Kanadčanov ni enakomerna:

• V Quebeku prevladujejo skupine francoskega izvora in močna francoska jezikovna ter kulturna dediščina.
• Ontario in večja mestna območja (npr. Toronto, Montreal, Vancouver) so zelo raznoliki, z močnimi skupnostmi angleškega, irskega, italijanskega, nemškega in drugih evropskih porekel.
• Atlantske province (Nova Škotska, Novi Brunsvik, Newfoundland in Labrador, Otok princa Edwarda) imajo vidne škotske, irske in angleške vplive ter posebno akadsko (francosko) skupnost v nekaterih predelih.
• Prerijske province (Manitoba, Saskatchewan, Alberta) imajo poleg britanskih izvorov močne prispevke nemških, ukrajinskih in drugih srednje- in vzhodnoevropskih skupnosti.
• V Britanski Kolumbiji je zaradi poznejših valov priseljevanja in urbane rasti velika etnična mešanica.

Jezik

Večina evropskih Kanadčanov govori kot materni jezik angleško ali francosko, pri čemer je francoščina osrednja v Quebeku in nekaterih akadskih skupnostih. Poleg tega se ohranjajo manjše jezikovne skupnosti, ki govorijo italijanščino, nemščino, španščino, ukrajinščino in druge evropske jezike — predvsem v družinah prve in druge generacije priseljencev.

Vera in verska pripadnost

Večina evropskih Kanadčanov pripada krščanstvu, kar se kaže v cerkveni arhitekturi, praznovanjih in kulturnih praksah. Poleg tega so prisotne manjše verske skupnosti, ki jih v popisu navajajo kot:

• judje
• deisti
• agnostiki
• ateisti
• muslimani
• bahajci
• poganski čarovniki
• unitarni univerzalisti

Religijska praksa in pripadnost sta se v zadnjih desetletjih spreminjali — opazna je rast števila ljudi brez verske pripadnosti in večja verska raznolikost zaradi novejših valov priseljevanja.

Kultura, prispevki in identiteta

Evropski Kanadčani so pomembno prispevali k oblikovanju kanadske kulture: jezik, pravni sistemi, izobraževanje, arhitektura, kulinarika in praznovanja pogosto izhajajo iz evropskih tradicij, ki so se prepletle s staroselskimi kulturami in priseljenskimi vplivi. Primeri vključujejo akadsko glasbo in festival Vince, škotske keltske prireditve, italijanske festivale hrane v mestih, cerkvene in kulturne organizacije ter folklorne skupine.

Identiteta je pogosto mešana in večplastna — mnogi se opredeljujejo hkrati kot Kanadčani in kot pripadniki evropskega izvora (npr. kanadsko-italijanski, franco-kanadski itd.). Javna razprava o tem, kaj pomeni biti »kanadski« ali »evropski« pogosto vključuje zgodovinske spomine, jezike, verske navade in družinske zgodbe.

Zaključek

Evropski Kanadčani predstavljajo veliko in raznoliko skupino v kanadskem družbenem tkivu. Njihova zgodovina priseljevanja, regionalne posebnosti, jezikovne navade in kulturne tradicije so ključni elementi razumevanja sodobne Kanade. Pri interpretaciji statistik je treba upoštevati večodgovorne popise, tarix priseljevanja in osebne izbire identitete, ki pogosto vodijo do tega, da številke ne povedo celotne zgodbe o izvoru in pripadnosti.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo so evropski Kanadčani?

V: Koliko evropskih Kanadčanov je bilo leta 2011 v Kanadi?

V: Kdo je bil prvi "beli" človek, rojen v Novi Franciji?

V: Kateri so najpogostejši predniki med evropskimi Kanadčani?

V: Kolikšen odstotek ljudi je odgovoril, da ima kanadske prednike?

V: Katere vere prakticira večina evropskih Kanadčanov?

V: Katere jezike govori večina Evropejcev?

Išči po črki