Evropska kolonizacija Amerike: zgodovina, potek in posledice

Evropska kolonizacija Amerike se je začela z Vikingi, ki so okoli leta 1000 odpluli iz Skandinavije preko severnega Atlantika in dosegli obale Severne Amerike. Naselili so se na območju, ki se je pozneje imenovalo Nova Fundlandija, kolonijo poimenovali Vinland in jo po nekaj letih zaradi oddaljenosti, podnebja in sporov z domačini opustili.

Leta 1492 je Kolumb v službi kastiljske in aragonske krone priplul do Karibov, s čimer se je začela trajna povezava med Evropo, Afriko in Amerikama. Kmalu so se tja odpravili španski konkvistadorji in številni drugi Evropejci. Pred njihovim prihodom so v Ameriki že obstajale razvite staroselske družbe in civilizacije (npr. Maji, Azteki, Inki), a je prihod Evropejcev povzročil globoke demografske, politične, kulturne in okoljske spremembe.

Glavne evropske sile in zasedena ozemlja

Španija: osvojitev karibskih otokov, Mezoamerike in Andov. Premaganje azteškega in inkovskega imperija, ustanovitev podkraljstev Nove Španije in Peruja ter kasneje Nove Granade in Río de la Plate.
Portugalska: kolonizacija Brazilije (po Tordesillski pogodbi iz 1494), razvoj sladkornih plantaž ter obalnih mest.
Anglija/Velika Britanija: naselbinske kolonije ob atlantski obali Severne Amerike, Karibi (Barbados, Jamajka) in pozneje kanadska območja po sedemletni vojni.
Francija: Nova Francija (St. Lawrence, Akadija, Louisiana), močna trgovina s krznom in zavezništva s številnimi staroselskimi narodi.
Nizozemska: trgovske postojanke in kolonije (npr. Nizozemska Nova Nizozemska z Nieuw Amsterdamom, kasneje New York) ter vpliv na karibskih otokih.
Švedska in Danska-Norveška: kratkotrajni poskusi (npr. Nova Švedska) in manjše karibske posesti.
Rusija: od 18. stoletja naprej prisotnost na Aljaski in ob pacifiški obali severozahodne Amerike.

Kolonialni sistemi, gospodarstvo in “kolumbovska izmenjava”

Kolumbovska izmenjava: obsežna izmenjava rastlin, živali, ljudi, tehnologij in bolezni med starim in novim svetom. V Ameriko so prišli konji, govedo, prašiči, pšenica in sladkorni trs; v Evropo pa krompir, koruza, paradižnik, kakav, tobak in drugi pridelki, ki so preoblikovali prehrano in gospodarstva.
Bolezni in demografski zlom: črne koze, ošpice, gripa in druge bolezni, na katere staroselci niso imeli imunosti, so povzročile katastrofalen upad prebivalstva (v nekaterih regijah do več kot 80%).
Prisilno delo in kolonialne institucije: sistemi, kot sta encomienda in mita, so izkoriščali delo staroselcev, posebej v rudnikih srebra (Potosí, Zacatecas) in na plantažah.
Transatlantska trgovina s sužnji: zaradi pomanjkanja delovne sile in dobičkonosnosti plantaž (sladkor, bombaž, tobak) so Evropejci zasužnjili in v Amerike prepeljali milijone Afričanov. Nastale so maronske skupnosti, oblikovali so se bogati afroameriški kulturni izrazi ter močna gibanja za odpravo suženjstva (npr. britanska ukinitev trgovine 1807 in suženjstva 1833, v ZDA 1865, v Braziliji 1888).
Trgovina in finance: srebro iz Amerike je napajalo globalne tokove kapitala, povezalo Evropo z Azijo (npr. preko manilskih galeon) ter pospešilo rast svetovnega trga in merkantilističnih politik.

Soočenja, misijoni in odpor staroselcev

Kolonizacija je prinesla prisilno pokristjanjevanje, preselitve in rušenje staroselskih institucij, a tudi kulturno preživetje in prilagoditve: nastali so sinkretizmi v religiji, jeziku in umetnosti. Staroselske skupnosti so se upirale na različne načine, od diplomacije do oboroženih uporov: upor Pueblo (1680) je začasno izgnal Špance iz Nove Mehike; Mapuči so stoletja zadrževali širitev v Čilu; v Andih je upor Túpaca Amaru II (1780–1781) pretresel špansko oblast. Kljub temu so izguba zemlje, prisilne preselitve in nasilje pustili globoke rane, ki se reflektirajo v današnjih prizadevanjih za pravice staroselcev.

Tekmovanje med evropskimi silami

Papeške listine in pogodbe: nauk o odkritju in Tordesillska (1494) ter Saragoška pogodba (1529) so poskušali razmejiti sfere vpliva, a so spori vztrajali.
Vojne in prerazporeditve: sedemletna vojna (1756–1763) je preusmerila ravnotežje v Severni Ameriki v korist Britanije; Angleži in Nizozemci so tekmovali za trgovske poti; Francoska izguba večine severnoameriških ozemelj je spremenila geopolitiko celine.

Neodvisnost in konec kolonialne dobe

Po vrsti vojn konec 18. in v začetku 19. stoletja je večina kolonij postala neodvisne države. Med ključnimi prelomnicami so bile neodvisnost ZDA (1776), Haitijska revolucija (1791–1804) kot prva uspešna suženjska revolucija in prva črnska republika v Ameriki, val neodvisnosti v španski Ameriki (1810–1825) pod vodstvom Simóna Bolívarja in Joséja de San Martína ter mirna ločitev Brazilije od Portugalske (1822). Kljub temu so nekatere kolonije ostale pod evropskim nadzorom še dolgo (npr. Kuba do 1898), hkrati pa so nove države pogosto ohranile kolonialne družbene hierarhije in gospodarske vzorce.

Dolgoročne posledice

Demografija in družbe: nastanek mešanih identitet (mestici, mulati, kreoli), trdovratne rasne hierarhije in trajne neenakosti v dostopu do zemlje in virov.
Jeziki in religija: širjenje španščine, portugalščine, angleščine in francoščine ter prevlada krščanstva, a tudi ohranitev staroselskih jezikov in verovanj na številnih območjih.
Pravo, uprava in mesta: uvedba evropskih pravnih in upravnih institucij, nastanek kolonialnih in kasneje nacionalnih središč (Ciudad de México, Lima, Buenos Aires, Boston, Quebec).
Gospodarstvo in okolje: globalizacija trgovine, preobrazba kmetijskih pokrajin v plantaže, krčenje gozdov, prenos invazivnih vrst in spremembe prehranjevalnih navad po svetu.
Zapuščina in spomin: današnje razprave o dekolonizaciji, povračilih, restituciji kulturne dediščine in priznavanju staroselskih pravic kažejo, da je dediščina kolonizacije živa tema, ki oblikuje politike in identitete obeh Amerik.

Zgodovina

V 15. stoletju so ljudje v zahodni Evropi iskali trgovske poti med Indijo in Evropo, saj je bila stara trgovska pot z začimbami pretežka in predolga. Tudi cene so bile visoke, saj so skupine trgovcev nadzorovale trgovino in so lahko zaračunavale, kar so želele. Vasco da Gama je našel pot okoli Afrike, ki je pripadala Portugalski. Nekateri geografi so menili, da je svet tako majhen, da bi lahko ladje plule proti zahodu okoli sveta in dosegle vzhodno Azijo. Genovski pomorski kapitan Krištof Kolumb je prepričal kastiljsko kraljico Izabelo, da je financirala odpravo, ki bi to storila.

Avgusta 1492 je Kolumb s tremi ladjami zapustil južno Španijo: Nina, Pinta in Santa Maria. 12. oktobra so ladje po več tednih plovbe dosegle otok na Bahamih. Kolumb je otok poimenoval San Salvador. Mislil je, da gre za otok Indije, zato je prebivalce imenoval Indijanci. Kolumb je nato odplul naprej po Karibih in dosegel Kubo, kjer je videl ljudi, ki so kadili tobak. Nato je odplul nazaj v Španijo. Kralj in kraljica sta Kolumbu izkazala številne časti.

Kolumb je na svoja poznejša potovanja vzel več ljudi, med njimi tudi misijonarje. Ladje so prevažale tudi domače živali in zaloge za ustanavljanje kolonij. Novo naselbino je ustanovil na otoku, ki je danes Dominikanska republika.

Ko so spoznali, da so našli "novi svet", ne pa nove poti v Azijo, je bila glavna naloga Špancev pridobiti nove dežele. Konkvistadorji so imeli dovoljenje kraljice za raziskovanje in osvajanje Novega sveta.

Španski konkvistadorji z le nekaj sto vojaki so premagali velike indijanske imperije. Leta 1519 je Hernando Cortes z nekaj sto vojaki vkorakal v azteško prestolnico in nazadnje uničil mesto, ki je bilo pozneje obnovljeno kot Mexico City. Franciscu Pizarru je uspelo osvojiti imperij Inkov. Španci so zmagali iz več razlogov. Indijanci so mislili, da so bogovi, in se bali konjev in orožja. Indijanci so se borili tudi med seboj.

Kolonizirajoči narodi

Španci in Portugalci so v 16. stoletju prvi kolonizirali številne dele Južne in Srednje Amerike. Osvojili so tudi številne dele Severne Amerike. V naslednjem stoletju so Ameriko dosegli ljudje iz številnih evropskih držav. Večinoma so se naselili v Severni Ameriki, saj so Španci in Portugalci že imeli tople dežele. Francija in Anglija sta bili v teh poznejših kolonijah najuspešnejši. Anglija je zasedla sredino vzhodnega dela Severne Amerike, Francozi pa so zasedli, kar se je dalo, bolj severno. Sčasoma so angleški kolonisti prevzeli večino francoskega ozemlja.

Prebivalci južnih angleških kolonij so najprej iskali zlato. Vendar so imeli dobro zemljo, zato so lahko gojili denarne pridelke, najprej tobak. Angleži v kolonijah bolj na severu teh pridelkov niso mogli tako zlahka pridelati. Tisti, ki so ustanovili Novo Anglijo, so bili puritanci in so se želeli osvoboditi anglikancev v domovini. Srednje kolonije so bile bolj komercialne. Trgovale so s krznom ter pridelovale hrano zase in za druge angleške kolonije, pozneje pa so nekaj hrane izvažale nazaj v Anglijo.

Španci so se naselili v Srednji in Južni Ameriki, kjer so rudarili zlato in srebro ter gojili tobak.Španci so imeli presežek delovne sile, saj so za delo uporabljali domorodce, kar se je imenovalo Encomienda. V nekaterih krajih so zaradi tega sistema pobili preveč domorodcev, zato so iz Afrike uvozili sužnje. Portugalci so v Braziliji pridelali veliko sladkorja in drugih tropskih denarnih pridelkov ter v ta namen uvozili veliko Afričanov. Bili so največji kupci v atlantski trgovini s sužnji.

Francija je imela kolonije na Karibih in na severu severnoameriške celine, ki so jo imenovali Kanada. Na severu so iskali tako imenovani severozahodni prehod, da bi našli pot do Azije. Imele so malo prebivalcev, zato so morale za preživetje sodelovati z domorodci. Francozi so imeli velike dobičke pri trgovini s krznom, dokler niso Kanade izgubili v francosko-indijanski vojni. Francoske karibske kolonije so bile tople in dobre za kmetovanje, zato so kupili veliko sužnjev. Francoska Kanada je imela slaba kmetijska zemljišča, zato ni imela sužnjev.

Sorodne strani

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je poskušal prvi kolonizirati Ameriko?

O: Vikingi iz Skandinavije so poskušali prvič kolonizirati Ameriko.

V: Kako se je imenovala kolonija, ki so jo ustanovili Vikingi?

O: Kolonija, ki so jo ustanovili Vikingi, se je imenovala Vinlandija.

V: Kje se je nahajala Vinlandija?

O: Vinlandija se je nahajala na območju, ki se danes imenuje Nova Fundlandija.

V: Kdo je leta 1492 ponovno odkril Ameriko?

O: Krištof Kolumb je Ameriko ponovno odkril leta 1492.

V: Kdo je prišel v Ameriko po Kolumbu?

O: Po Kolumbu so v Ameriko prišli španski konkvistadorji in številni drugi Evropejci.

V: Kaj se je po prihodu Evropejcev zgodilo z domorodci v Ameriki?

O: Domačini v Ameriki so utrpeli velike izgube, večina jih je izgubila svojo zemljo in se naučila jezika svojih osvajalcev.

V: Kdaj je večina kolonij v Ameriki postala neodvisne države?

O: Večina kolonij v Ameriki je postala neodvisne države po vrsti vojn konec 18. in v začetku 19. stoletja.