Evropska kolonizacija Amerike
Evropska kolonizacija Amerike se je začela z Vikingi, ki so okoli leta 1000 prišli iz Skandinavije na severnem koncu Evrope. Naselili so se na območju, ki se je pozneje imenovalo Nova Fundlandija, in svojo kolonijo poimenovali Vinland, vendar so jo opustili.
Leta 1492 je Kolumb ponovno odkril Ameriko. Kmalu so se tja odpravili španski konkvistadorji in številni drugi Evropejci. Različne evropske države so zasedle različna ozemlja in se borile, kdo naj dobi katero zemljo. Domačini so množično umirali. Preživeli so izgubili večino svoje zemlje in večina se je naučila jezika svojih osvajalcev.
Po vrsti vojn konec 18. in v začetku 19. stoletja je večina kolonij postala neodvisne države.
Zgodovina
V 15. stoletju so ljudje v zahodni Evropi iskali trgovske poti med Indijo in Evropo, saj je bila stara trgovska pot z začimbami pretežka in predolga. Tudi cene so bile visoke, saj so skupine trgovcev nadzorovale trgovino in so lahko zaračunavale, kar so želele. Vasco da Gama je našel pot okoli Afrike, ki je pripadala Portugalski. Nekateri geografi so menili, da je svet tako majhen, da bi lahko ladje plule proti zahodu okoli sveta in dosegle vzhodno Azijo. Genovski pomorski kapitan Krištof Kolumb je prepričal kastiljsko kraljico Izabelo, da je financirala odpravo, ki bi to storila.Avgusta 1492 je Kolumb s tremi ladjami zapustil južno Španijo: Nina, Pinta in Santa Maria. 12. oktobra so ladje po več tednih plovbe dosegle otok na Bahamih. Kolumb je otok poimenoval San Salvador. Mislil je, da gre za otok Indije, zato je prebivalce imenoval Indijanci. Kolumb je nato odplul naprej po Karibih in dosegel Kubo, kjer je videl ljudi, ki so kadili tobak. Nato je odplul nazaj v Španijo. Kralj in kraljica sta Kolumbu izkazala številne časti.
Kolumb je na svoja poznejša potovanja vzel več ljudi, med njimi tudi misijonarje. Ladje so prevažale tudi domače živali in zaloge za ustanavljanje kolonij. Novo naselbino je ustanovil na otoku, ki je danes Dominikanska republika.
Ko so spoznali, da so našli "novi svet", ne pa nove poti v Azijo, je bila glavna naloga Špancev pridobiti nove dežele. Konkvistadorji so imeli dovoljenje kraljice za raziskovanje in osvajanje Novega sveta.
Španski konkvistadorji z le nekaj sto vojaki so premagali velike indijanske imperije. Leta 1519 je Hernando Cortes z nekaj sto vojaki vkorakal v azteško prestolnico in nazadnje uničil mesto, ki je bilo pozneje obnovljeno kot Mexico City. Franciscu Pizarru je uspelo osvojiti imperij Inkov. Španci so zmagali iz več razlogov. Indijanci so mislili, da so bogovi, in se bali konjev in orožja. Indijanci so se borili tudi med seboj.
Kolonizirajoči narodi
Španci in Portugalci so v 16. stoletju prvi kolonizirali številne dele Južne in Srednje Amerike. Osvojili so tudi številne dele Severne Amerike. V naslednjem stoletju so Ameriko dosegli ljudje iz številnih evropskih držav. Večinoma so se naselili v Severni Ameriki, saj so Španci in Portugalci že imeli tople dežele. Francija in Anglija sta bili v teh poznejših kolonijah najuspešnejši. Anglija je zasedla sredino vzhodnega dela Severne Amerike, Francozi pa so zasedli, kar se je dalo, bolj severno. Sčasoma so angleški kolonisti prevzeli večino francoskega ozemlja.Prebivalci južnih angleških kolonij so najprej iskali zlato. Vendar so imeli dobro zemljo, zato so lahko gojili denarne pridelke, najprej tobak. Angleži v kolonijah bolj na severu teh pridelkov niso mogli tako zlahka pridelati. Tisti, ki so ustanovili Novo Anglijo, so bili puritanci in so se želeli osvoboditi anglikancev v domovini. Srednje kolonije so bile bolj komercialne. Trgovale so s krznom ter pridelovale hrano zase in za druge angleške kolonije, pozneje pa so nekaj hrane izvažale nazaj v Anglijo.
Španci so se naselili v Srednji in Južni Ameriki, kjer so rudarili zlato in srebro ter gojili tobak.Španci so imeli presežek delovne sile, saj so za delo uporabljali domorodce, kar se je imenovalo Encomienda. V nekaterih krajih so zaradi tega sistema pobili preveč domorodcev, zato so iz Afrike uvozili sužnje. Portugalci so v Braziliji pridelali veliko sladkorja in drugih tropskih denarnih pridelkov ter v ta namen uvozili veliko Afričanov. Bili so največji kupci v atlantski trgovini s sužnji.
Francija je imela kolonije na Karibih in na severu severnoameriške celine, ki so jo imenovali Kanada. Na severu so iskali tako imenovani severozahodni prehod, da bi našli pot do Azije. Imele so malo prebivalcev, zato so morale za preživetje sodelovati z domorodci. Francozi so imeli velike dobičke pri trgovini s krznom, dokler niso Kanade izgubili v francosko-indijanski vojni. Francoske karibske kolonije so bile tople in dobre za kmetovanje, zato so kupili veliko sužnjev. Francoska Kanada je imela slaba kmetijska zemljišča, zato ni imela sužnjev.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je poskušal prvi kolonizirati Ameriko?
O: Vikingi iz Skandinavije so poskušali prvič kolonizirati Ameriko.
V: Kako se je imenovala kolonija, ki so jo ustanovili Vikingi?
O: Kolonija, ki so jo ustanovili Vikingi, se je imenovala Vinlandija.
V: Kje se je nahajala Vinlandija?
O: Vinlandija se je nahajala na območju, ki se danes imenuje Nova Fundlandija.
V: Kdo je leta 1492 ponovno odkril Ameriko?
O: Krištof Kolumb je Ameriko ponovno odkril leta 1492.
V: Kdo je prišel v Ameriko po Kolumbu?
O: Po Kolumbu so v Ameriko prišli španski konkvistadorji in številni drugi Evropejci.
V: Kaj se je po prihodu Evropejcev zgodilo z domorodci v Ameriki?
O: Domačini v Ameriki so utrpeli velike izgube, večina jih je izgubila svojo zemljo in se naučila jezika svojih osvajalcev.
V: Kdaj je večina kolonij v Ameriki postala neodvisne države?
O: Večina kolonij v Ameriki je postala neodvisne države po vrsti vojn konec 18. in v začetku 19. stoletja.
