Zastrupitev s hrano: vzroki, simptomi, zdravljenje in preprečevanje
Zastrupitev s hrano: prepoznajte vzroke, simptome, učinkovito zdravljenje in praktične ukrepe za preprečevanje — zaščitite zdravje sebe in družine.
Zastrupitev s hrano je zastrupitev s hrano ali pijačo, ki se je pokvarila ali je kontaminirana. Poznamo dve vrsti zastrupitve s hrano: zastrupitev s strupenim ali nalezljivim povzročiteljem. O okužbi s hrano govorimo, kadar hrana vsebuje bakterije ali druge mikrobe, ki po zaužitju okužijo telo. Zastrupitev s hrano je, kadar hrana vsebuje toksine, vključno z eksotoksini, ki jih proizvajajo bakterije, kar se lahko zgodi tudi takrat, ko mikrob, ki je proizvedel toksin, ni več prisoten ali sposoben povzročiti okužbo. Čeprav jo običajno imenujemo "zastrupitev s hrano", večino primerov povzročijo različne patogene bakterije, virusi, prioni ali paraziti, ki onesnažijo hrano, in ne kemični ali naravni toksini, ki jih običajno imenujemo strup. Po podatkih Centra za nadzor in preprečevanje bolezni v ZDA zaradi zaužite hrane zboli približno 76 milijonov ljudi, približno 5 000 pa jih vsako leto umre.
Vzroki
Zastrupitev s hrano nastane, ko hrana ali pijača vsebuje mikroorganizme ali toksine. Najpogostejši povzročitelji so:
- Bakterije: Salmonella, Escherichia coli, Campylobacter, Listeria, Clostridium perfringens, Staphylococcus aureus, Bacillus cereus.
- Virusi: norovirus, hepatitis A.
- Paraziti: Giardia, Cryptosporidium, Toxoplasma gondii.
- Toksini: predhodno nastali bakterični toksini (npr. toksin Staphylococcus aureus, toksin Clostridium botulinum) ali kemične snovi (pesticidi, težke kovine) — čeprav so kemične zastrupitve redkejše od mikrobioloških.
Do kontaminacije pride zaradi neustrezne higiene, slabe termične obdelave, križanja surovih in pripravljenih živil, uporabe okužene vode ali neustreznega shranjevanja hrane (temperaturna cona, kjer se mikrobi hitro razmnožujejo).
Simptomi
Simptomi se razlikujejo glede na povzročitelja in količino zaužitega nevarnega gradiva, običajno pa vključujejo:
- nauzeja in bruhanje,
- driska (lahko vodena ali krvava),
- krči v trebuhu in bolečine,
- vročina in mrzlica,
- slabost, glavobol, mišične bolečine,
- znaki dehidracije: suha usta, zmanjšano izločanje urina, vrtoglavica, oslabelost.
Čas do pojava simptomov (inkubacija) je različen: pri nekaterih toksinih je to nekaj ur, pri nekaterih bakterijskih ali parazitskih okužbah pa lahko dni ali tedne.
Diagnoza
Diagnozo postavi zdravnik na osnovi anamneze (kaj je bilo zaužito, koliko oseb ima simptome) in kliničnih znakov. V resnejših primerih ali ob sumu na specifičnega povzročitelja se lahko opravijo:
- analize blata (kultura, PCR, iskanje toksinov),
- krvni testi (pri sumu na širšo okužbo ali dehidracijo),
- dodatne preiskave po presoji (npr. serologija, testiranje hrane, če je na voljo).
Zdravljenje
Večina primerov zastrupitev s hrano zahteva predvsem podporno zdravljenje:
- Rehidracija: nadomeščanje tekočin in elektrolitov z oralno rehidracijsko raztopino ali po potrebi z intravensko tekočino v bolnišnici.
- počitek in postopno uvajanje lahke prehrane, ko se bruhanje in driska umirita,
- zdravila za lajšanje simptomov po soglasju zdravnika (analgetiki, pri nekaterih primerih antiperistaltična sredstva kot npr. loperamid — previdno in le, kadar ni visoke vročine ali krvave driske),
- v redkih, težkih primerih (npr. botulizem) so potrebni posebni antitoksini ali intenzivna medicinska oskrba.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč
Poiščite zdravniško pomoč takoj, če se pojavijo:
- znaki hude dehidracije (ni uriniranja več ur, omotica, zelo suha usta),
- vztrajajoče bruhanje, ki preprečuje zadrževanje tekočin,
- krvava driska ali visoka vročina (>38,5 °C),
- hude ali progresivne bolečine v trebuhu,
- simptomi, ki se slabšajo ali trajajo več dni,
- novorojenček, dojenček, starejša oseba, nosečnica ali oseba z oslabljenim imunskim sistemom — ti so bolj dovzetni za zaplete in naj prej poiščejo zdravniško pomoč.
Preprečevanje
Večino zastrupitev s hrano lahko preprečimo z osnovnimi pravilih varne priprave hrane:
- redno in temeljito umivanje rok pred pripravo hrane in po stiku s surovim mesom ali živili,
- uporaba ločenih rezalnih desk in pripomočkov za surovo meso ter kuhano hrano,
- kuhanje mesa in jajc do ustrezne temperature — vročina uniči večino patogenov,
- takojšnje hlajenje ostankov in shranjevanje pri temperaturi pod 4 °C; ne puščajte hrane pri sobni temperaturi več kot 2 uri (pri visokih temperaturah še manj),
- uporaba pasteriziranih mlečnih izdelkov in previdnost pri surovih ali nezaužitih jajcih,
- umivanje sadja in zelenjave, varna pitna voda,
- pozornost pri nakupu (preverite datume uporabe, videz in vonj izdelkov) ter upoštevanje odpoklicev hrane.
Vrste temperatur, ki preprečujejo rast mikroorganizmov: hladno shranjevanje pod 4 °C in vzdrževanje vroče hrane nad 60 °C.
Rizične skupine
Največje tveganje za resne zaplete imajo:
- dojenčki in majhni otroci,
- starejši ljudje,
- nosečnice (povečano tveganje pri Listeria),
- osebe z oslabljenim imunskim sistemom (npr. po kemoterapiji, z imunosupresivnimi zdravili, z določenimi kroničnimi boleznimi).
Skupaj: z dobrimi higienskimi navadami, ustrezno termično obdelavo in pravilnim shranjevanjem hrane lahko znatno zmanjšamo tveganje zastrupitev s hrano. Če sumite na resno zastrupitev, ne odlašajte z iskanjem zdravniške pomoči.
Ljudje lahko zbolijo zaradi uživanja slabo shranjene hrane, kot na tej sliki.
Znaki in simptomi
Simptomi se pojavijo od nekaj ur do več dni po zaužitju hrane. Odvisno od vzroka zastrupitve lahko vključujejo enega ali več naslednjih simptomov: slabost, bolečine v trebuhu, bruhanje, drisko, gastroenteritis, vročino, bolečine v glavi ali utrujenost.
V večini primerov se telo po kratkem obdobju akutnega nelagodja in bolezni lahko trajno izboljša. Bolezni, ki se prenašajo s hrano, lahko povzročijo trajne zdravstvene težave ali celo smrt, zlasti pri zelo ogroženih ljudeh, vključno z dojenčki, majhnimi otroki, nosečnicami (in njihovimi zarodki), starejšimi, bolniki in drugimi osebami s šibkim imunskim sistemom.
Bolezen, ki se prenaša s hrano zaradi okužbe s kampilobaktrijem, jersinijo, salmonelo ali šigelo, je glavni vzrok reaktivnega artritisa, ki se običajno pojavi 1-3 tedne po diareji. Podobno so ljudje z boleznimi jeter še posebej dovzetni za okužbe z bakterijo Vibrio vulnificus, ki jo je mogoče najti v ostrigah ali rakovicah.
Zastrupitev s tetrodotoksinom, ki ga povzročijo ribe in druge živali, se zelo hitro pokaže s simptomi, kot sta otrplost in težko dihanje, in je pogosto smrtna.
Campylobacter, bakterija, ki je glavni povzročitelj zastrupitev s hrano.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je zastrupitev s hrano?
O: Zastrupitev s hrano je stanje, do katerega pride, ko nekdo zboli zaradi uživanja hrane ali pijače, ki je okužena ali pokvarjena.
V: Koliko vrst zastrupitev s hrano obstaja?
O: Poznamo dve vrsti zastrupitve s hrano: zastrupitev s strupenimi snovmi in zastrupitev s kužnimi snovmi.
V: Kaj je okužba s hrano?
O: O okužbi s hrano govorimo, kadar hrana vsebuje bakterije ali druge mikrobe, ki po zaužitju okužijo telo.
V: Kaj je zastrupitev s hrano?
O: Zastrupitev s hrano je, kadar hrana vsebuje toksine, vključno z eksotoksini, ki jih proizvajajo bakterije, kar se lahko zgodi tudi takrat, ko mikrob, ki je proizvedel toksin, ni več prisoten ali sposoben povzročiti okužbo.
V: Kaj povzroča zastrupitev s hrano?
O: Zastrupitev s hrano običajno povzročijo različne patogene bakterije, virusi, prioni ali paraziti, ki okužijo hrano, in ne kemični ali naravni toksini, ki jih običajno imenujemo strup.
V: Koliko ljudi v Združenih državah Amerike vsako leto zboli zaradi hrane, ki jo zaužijejo?
O: Po podatkih Centra za nadzor in preprečevanje bolezni v Združenih državah Amerike vsako leto zaradi hrane, ki jo zaužijejo, zboli približno 76 milijonov ljudi.
V: Koliko ljudi v Združenih državah Amerike vsako leto umre zaradi zastrupitve s hrano?
O: Zaradi zastrupitve s hrano v Združenih državah Amerike vsako leto umre približno 5 000 ljudi.
Iskati