Francoska hrana
Francoska hrana je vplivala na način kuhanja po vsej Evropi, njeni kuharji pa delajo v restavracijah po vsem svetu.
Korenine sodobne visoke kuhinje segajo k kuharjem, kot sta La Varenne (1615-1678) in ugledni Napoleonov kuhar Marie-Antoine Carême (1784-1833). Ti kuharji so v primerjavi s hrano iz srednjega veka razvili lažji slog prehranjevanja. Uporabljali so manj začimb ter več zelišč in kremnih sestavin.
Izumljene so bile tipične sestavine, kot sta juha in ribja juha, tehnike, kot so mariniranje, in jedi, kot je ragout. Carême je bil strokovnjak za pecivo, kar je še vedno značilno za francosko kuhinjo. Razvil je osnovne omake, svoje "matične omake"; v svojem repertoarju je imel več kot sto omak, ki so temeljile na pol ducata matičnih omak.
Francosko kuhinjo je v 20. stoletju uvedel Georges Auguste Escoffier (1846-1935). Bil je genij na področju organizacije. Ugotovil je, kako voditi velike restavracije kot v velikem hotelu ali palači: kako organizirati osebje, kako pripraviti meni. Imel je metode za vse. Escoffier je vodil restavracije in kuhinjo v hotelih Savoy in Carlton v Londonu, HôtelRitz v Parizu in na nekaterih največjih potniških ladjah tistega časa.
Escoffierjev drugi glavni prispevek je bila objava knjige Le Guide Culinaire leta 1903, ki je razširila razumevanje francoske kuhinje. Vendar pa je Escoffier izpustil veliko kulinaričnih značilnosti, ki jih je mogoče najti v francoskih regijah.
Gastro-turizem in vodnik Michelin sta v 20. stoletju pomagala spoznati bogato meščansko in kmečko kuhinjo francoskega podeželja. Gaskonjska kuhinja je imela velik vpliv tudi na kuhinjo na jugozahodu Francije. Številne jedi, ki so bile nekoč regionalne, so se razširile v različnih različicah po vsej državi. Sir in vino sta pomemben del kuhinje, pri čemer imata različno vlogo na regionalni in nacionalni ravni. Na severu Francije ljudje pri kuhanju pogosto raje uporabljajo maslo. Na jugu pa raje uporabljajo oljčno olje in česen. V Franciji ima vsaka regija svojo posebno jed; choucroute v Alzaciji, quiche v Loreni, cassoulet v Languedoc-Roussillonu, tapenada v Provansi-Alpah-Azurni obali, bouillabaisse v Marseillu.
Novembra 2010 je Unesco francosko gastronomijo uvrstil na seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine.
Pot-au-feu, tradicionalna francoska enolončnica
Lyonnaise krompir
Blini-Davidoff: Sladke ajdove pogače s kaviarjem in čebulo
Terina iz lososa z baziliko
Vprašanja in odgovori
V: Kakšen je izvor sodobne visoke kuhinje?
O: Korenine sodobne visoke kuhinje so v kuharjih, kot sta La Varenne (1615-1678) in Marie-Antoine Carême (1784-1833).
V: Kako so francoski kuharji razvili lažji slog hrane v primerjavi s srednjim vekom?
O: Francoski kuharji so uporabljali manj začimb ter več zelišč in kremnih sestavin. Izumili so tudi tehnike, kot je mariniranje, in jedi, kot je ragout.
V: Kdo je bil strokovnjak za pecivo (pâtissier)?
O: Marie-Antoine Carême je bil odličen slaščičar, kar je še vedno značilnost francoske kuhinje. Razvil je osnovne omake, svoje "matične omake", v svojem repertoarju pa je imel več kot sto omak, ki so temeljile na pol ducata matičnih omak.
V: Kdo je uvedel francosko kuhinjo v 20. stoletju?
O: Georges Auguste Escoffier (1846-1935) je v 20. stoletju uvedel francosko kuhinjo. Ugotovil je, kako voditi velike restavracije in kako pripraviti jedilnik.
V: Kako je Escoffier prispeval k širjenju razumevanja francoske kuhinje?
O: Escoffier je največ prispeval z objavo knjige Le Guide Culinaire leta 1903, ki je razširila razumevanje francoske kuhinje.
V: Kako je gaskonska kuhinja vplivala na hrano iz jugozahodne Francije?
O: Gaskonjska kuhinja je imela velik vpliv na kuhinjo na jugozahodu Francije; številne jedi, ki so bile nekoč regionalne, so se v tem delu Francije razširile v različnih različicah.
