Hezbolah: libanonska šiitska politično-vojaška organizacija
Hezbolah: zgodovina, ideologija, vojaške dejavnosti in mednarodne povezave libanonske šiitske politično-vojaške organizacije — vloga, cilji in spopadi z Izraelom.
Hezbolah (arabsko: حزب الله, kar pomeni Božja stranka) je islamska politična stranka in paravojaška organizacija v Libanonu. Ustanovljena je bila v Libanonu leta 1982 med libanonsko državljansko vojno. Vodja Hezbolaha je trenutno Hasan Nasrallah.
Zgodovina in nastanek
Hezbolah je nastal v času libanonske državljanske vojne kot gibanje šiitskih muslimanov, ki so želeli obrambo šiitskih skupnosti in odpoved proti izraelski zasedbi južnega Libanona in vplivu Zahoda v regiji. Organizacija je dobila podporo od Irana, ki je po islamski revoluciji leta 1979 iskala zaveznike v regiji. V 80. in 90. letih je Hezbolah postajal vse bolj organiziran tako politično kot vojaško.
Ideologija in cilji
Glavni cilji Hezbolaha ob nastanku so bili boj proti zahodnim vplivom v regiji, odpoved izraelski zasedbi in vzpostavitev oblik islamske oblasti ali večjega vpliva islamskih vrednot v Libanonu. Njeni člani so večinoma šiitski muslimani, ki so ena izmed glavnih verskih skupin v Libanonu. Hezbolah je tudi povezan z arabskim nacionalizmom in izpostavlja podporo palestinskemu ljudstvu v Palestini. Zaradi tega je organizacija ostro nasprotovala obstoju države Izrael in se je z vojaškimi sredstvi spopadala z izraelskimi silami.
Vojaško delovanje in konflikti
Hezbolah ima močno oboroženo krilo, ki je izvajalo gverilske in raketne napade zlasti ob meji na jugu Libanona. V preteklih desetletjih so njegove operacije vključevale napade na izraelsko vojsko, izstreljevanje raket prek meje in organiziranje odporniških akcij. Najbolj odmeven oboroženi spopad v novejši zgodovini je bil vojna med Hezbolahom in Izraelom leta 2006, ki je povzročila velike človeške in materialne izgube na obeh straneh. Hezbolah je prav tako igral pomembno vlogo pri odpovedi izraelske zasedbe južnega Libanona leta 2000, za kar mu mnogi v regiji pripisujejo zasluge.
Vloga v libanonski politiki in družbi
Poleg vojaškega krila deluje Hezbolah tudi kot politična stranka z izvoljenimi predstavniki v libanonskem parlamentu in z ministri v vladah. Organizacija upravlja široko mrežo socialnih storitev: zdravstvenih ustanov, šol, dobrodelnih organizacij in infrastrukturnih projektov, ki ji zagotavljajo podporo v šiitskih skupnostih. Njeno delovanje v politiki pogosto polarizira libanonsko družbo, saj nekatere stranke in državljani Hezbolah vidijo kot legitimno politično silo, drugi pa kot destabilizacijski dejavnik.
Financiranje in podpora
Hezbolah je prejel in še prejema finančno, vojaško in politično podporo predvsem iz Iran ter v različnih obdobjih iz Sirije. Včasih so številne države in analitiki omenjali tudi vplive in občasno politično stališče Rusije in drugih držav v regiji. Organizacija je razvila tudi lastne vire financiranja, vključno z donacijami, poslovnimi dejavnostmi in domnevnim tihotapljenjem ter drugimi neformalnimi tokovi sredstev.
Mednarodni status in ocene
Nekatere države in mednarodne organizacije obravnavajo Hezbolahovo oboroženo krilo ali celotno organizacijo kot teroristično. Hkrati ima Hezbolah tudi politične zavezniške vezi in dele podpore znotraj regije. Mednarodna podpora, nasprotja in sankcije so odsev kompleksnih geopolitičnih interesov v Bližnjem vzhodu.
Kritike, obtožbe in posledice
- Hezbolah je bil pogosto obtožen izvajanja terorističnih napadov, umorov in kršitev človekovih pravic. Te obtožbe prihajajo iz različnih virov in so predmet mednarodnih preiskav in političnih razprav.
- Vojaške akcije Hezbolaha so povzročile civilne žrtve in obsežne uničitve infrastrukture med konflikti, kar je vplivalo na življenje prebivalcev Libanona in sosednjih držav.
- Vmešavanje Hezbolaha v konflikte v regiji, zlasti v sirskem državljanskem vojni, kjer je podprl režim Bašarja al Asada, je dodatno zaostrilo regionalne napetosti in vplivalo na njegovo mednarodno podobo.
Zaključek
Hezbolah je kompleksna organizacija z večplastno vlogo: vojaško, politično, družbeno in regionalno. Njeno obdobje od začetkov v 80. letih do danes vključuje prehode med gerilskim odporom, parlamentarnim delovanjem in mednarodnimi zavezništvi. Razumevanje Hezbolaha zahteva upoštevanje zgodovinskih, verskih, sociopolitičnih in geopolitičnih dejavnikov, ki oblikujejo njegove cilje in aktivnosti.
Hezbolah podpirajo Sirija, Iran, Rusija, Libanon in Irak. Vendar je narava in obseg te podpore različno ocenjena glede na vir in časovno obdobje.
Nasprotovanje
Izrael se je za uničenje oporišč Hezbolaha odzval na različne načine, na primer z zračnimi napadi na lokacije v Libanonu in pošiljanjem kopenske vojske v južni Libanon. Leta 2000 je Izrael umaknil svoje enote z "varnostnega območja" v južnem Libanonu, ne pa tudi s koščka zemlje, imenovanega Shebba Farms. To rodovitno območje je ostalo pod izraelsko okupacijo. Meja je bila do julija 2006 razmeroma mirna, razen načrtovanih izraelskih atentatov in ugrabitev. Julija je Hezbolah ujel dva izraelska vojaka. To je privedlo do libanonske vojne leta 2006, v kateri so rakete Hezbolaha segale globoko v Izrael.
Nekaj vlad ima Hezbolah za teroristično skupino. Večina pa ne. Med tistimi, ki ga štejejo za teroristično skupino, so Združene države Amerike, Bahrajn, Kanada, Japonska, Nizozemska in Izrael. Evropska unija in Združeno kraljestvo štejeta vojaško vejo Hezbolaha za teroristično skupino, politične stranke pa ne. Libanon meni, da je Hezbolah legitimno odporniško gibanje. To stališče delijo tudi Sirija, Iran in vse druge države arabskega sveta. rusija meni, da je Hezbolah legitimna družbenopolitična organizacija, medtem ko Kitajska ostaja nevtralna in ohranja stike s Hezbolahom. Druge države, ki Hezbolaha ne štejejo za teroristično organizacijo, so Kuba, Iran, Irak, Severna Koreja in druge.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Hezbolah?
O: Hezbolah je islamska politična stranka in paravojaška organizacija v Libanonu. Ustanovljena je bila med libanonsko državljansko vojno leta 1982.
V: Kdo je vodja Hezbolaha?
O: Vodja Hezbolaha je trenutno Hasan Nasrallah.
V: Kateri so glavni cilji Hezbolaha?
O: Glavni cilji Hezbolaha med državljansko vojno so bili boj proti zahodnim vplivom in vzpostavitev islamske države v Libanonu. Podpira tudi arabski nacionalizem in želi svobodo za Palestince v Palestini, saj meni, da država Izrael ne bi smela obstajati.
V: Kako se Hezbolah bori proti Izraelu?
O: V preteklih letih je Hezbolahova milica vodila gverilsko vojno proti izraelski vojski ob meji na jugu Libanona. Pogosto napada izraelske vojaške položaje, bolnišnice, osnovne šole, šolske avtobuse in druge civiliste, tako da izstreljuje rakete čez izraelsko severno mejo.
V: Kdo podpira Hezbolah?
O: Hezbolah podpirajo Sirija, Iran, Rusija, Libanon in Irak.
Iskati