Človeška narava
Človeška narava se nanaša na značilnosti človeka. To pomeni načine razmišljanja, čustvovanja in delovanja, ki so človeku naravni.
Kaj so te značilnosti, kaj jih povzroča in kako trdna je človeška narava, so dobra vprašanja. So med najstarejšimi in najpomembnejšimi vprašanji zahodne filozofije. Ta vprašanja vplivajo na etiko, politiko in teologijo. Človeška narava je vir nasvetov, kako dobro živeti, hkrati pa postavlja omejitve in ovire za dobro življenje.
Z zapletenimi posledicami teh vprašanj se ukvarjata tudi umetnost in književnost, medtem ko humanistika raziskuje človeško naravo in kaj pomeni biti človek.
Teorije človeške narave
Številni veliki misleci so imeli določene ideje o človeški naravi, vendar so se nekatere ideje ohranile bolje kot druge. Tak primer je najbolje prodajani univerzitetni učbenik, ki je prvič izšel leta 1974 pod naslovom Sedem teorij o človeški naravi. Sedem teorij je bilo naslednjih:
- Platon
- Krščanstvo
- Marx
- Freud
- Sartre
- Skinner
- Lorenz
Trideset let pozneje je bilo izbranih deset teorij:
- Konfucijanstvo
- Hinduizem
- Budizem
- Platon
- Aristotel
- Sveto pismo
- Kant
- Marx
- Sartre in
- Darvinistične teorije o človeški naravi.
Aristotel
Aristotel, Platonov najslavnejši učenec, je podal nekaj najbolj znanih in vplivnih izjav o človeški naravi.
V njegovih delih je nekaj jasnih izjav o človeški naravi:
- Človek je zakonska žival. "Zakonski" pomeni živeti skupaj, graditi gospodinjstvo (oikos). Klan ali majhno vas lahko še vedno vodi glava družine.
- Človek je politična žival. S tem je mislil žival, ki je sposobna razviti kompleksne skupnosti velikosti mesta ali kraja, z delitvijo dela in sprejemanjem zakonov. Ta vrsta skupnosti se razlikuje od velike družine in zahteva uporabo človeškega razuma.
- Človek rad uporablja svojo domišljijo (ne le za sprejemanje zakonov in vodenje mestnih svetov). Radi si ogledujemo stvari, se učimo njihovih imen in o njih razmišljamo.
Za Aristotela je razum tisto, kar je v primerjavi z drugimi živalmi najbolj posebno pri človeku, in je tisto, kar dosežemo na najboljši možni način.
Velik del Aristotelovega opisa človeške narave je vpliven še danes, vendar je teleološka ideja, da je človek "namenjen" ali nameravan biti nekaj, v sodobnem času postala veliko manj priljubljena.
Biološke teorije
Ljudje so sesalci in so se razvili v procesu evolucije. Iz tega sledi, da je to, kar imenujemo človeška narava, podedovano in je rezultat naravne selekcije. Nismo prazni listi; naše duševno življenje in vedenje imata starodavne korenine. To je vprašanje narave proti vzgoji in predmet evolucijske psihologije. Tudi etologija in sociobiologija obravnavata ta vprašanja z vidika človeške evolucije in dednosti.
