Opica vervet (Chlorocebus pygerythrus): značilnosti, razširjenost in vedenje

Opica vervet (Chlorocebus pygerythrus) ali preprosto vervet je opica starega sveta iz družine Cercopithecidae. Njena domovina je Afrika, pri čemer se izraz "vervet" pogosto uporablja tudi za vse pripadnike rodu Chlorocebus. Najpogosteje jih najdemo v južni Afriki in nekaterih vzhodnih državah, kjer naseljujejo raznolike biotipe od savan do obrobnih gozdov in krajev v bližini človekovih naselij.

V Ameriko, kjer prvotno ni bilo opic starega sveta, so bile vervetke pripeljane in danes vzpostavljene divje populacije na več lokacijah. Zdaj živijo na Floridi, v Teksasu, Alabami, Louisiani, Arizoni, Kaliforniji, na otokih Ascension Island, Cape Verde, Barbadosu, Saint Kittsu, Bermudih, Bahamih, Kubi, Jamajki, Haitiju, Dominikanski republiki in Nevisu. Vnesene populacije so pogosto prilagodljive in v nekaterih okoljih vplivajo na lokalne ekosisteme ali pridejo v konflikt s kmetijstvom.

Izgled in velikost

Verveti so večinoma rastlinojede opice z nekatere dodatne vsejedimi navadami. Značilnosti vključujejo:

• temno ali črno obarvan obraz, obdan z bledo ali sivkasto dlako;
• dlaka telesa je praviloma siva do olivno-siva, višji posamezniki lahko kažejo zelenkaste odtenke v odsevu;
• dolžina telesa je približno 40–50 cm (pri samcih navadno do približno 50 cm, pri samicah pogosto okoli 40 cm), dolžina repa je običajno daljša od telesa;
• spolni dimorfizem: samci so večji in težji od samic ter imajo močnejšo mišičnost in bolj izrazite teritorialne vedenjske vzorce.

Habitat in razširjenost

Verveti naseljujejo širok razpon habitatov: odprte savane, grmičevje, obrečne gozdove, gozdne robove in tudi kmetijska območja ter predmestja. So zelo prilagodljivi in se dobro znajdejo v okolju, kjer so na voljo drevesa za spanje in odprte površine za iskanje hrane.

Prehrana

Prehrana vervetov je pretežno rastlinska, a so oportunistični jedci. V meniju najdemo:

• sadje, semena, listje in cvetove;
• nekatere vrste zelenjave in pridelkov (zaradi česar so včasih v konfliktu s kmeti);
• nevretenčarje, insekte, manjše vretenčarje in občasno jajca ptic;
• v urbanih območjih lahko iščejo tudi odpadke ali hrano, ki jim jo nudijo ljudje.

Socialno vedenje in komunikacija

Verveti živijo v družbenih skupinah, ki štejejo od približno 10 do 70 osebkov. Struktura skupin je običajno multi-samčevska in multi-samčinska; tipične značilnosti so:

• samice so običajno filopatrične (ostanejo v matični skupini), medtem ko samci zapuščajo skupino ob spolni dozorelosti;
• obstoj hierarhije in socialnih zavezništev, negovanje (grooming) pa utrjuje vezi in zmanjšuje napetosti;
• komunikacija vključuje širok spekter glasovnih signalov, obraznih mimik, telesnih izrazov in zapletenih alarmnih klicev.

Ena izmed najbolj znanih lastnosti vervetov je njihova sposobnost specifične alarmne komunikacije: raziskave (znane predvsem iz del Cheneyja in Seyfartha) so pokazale, da imajo ločene klice za različne plenilce — na primer za velike ptice, kopenske plenilce ali plaze — in da se odzivi vrste razlikujejo glede na grožnjo (iskanje zavetja, gledanje navzgor, iskati zemeljske poti za izogibanje kačam itd.). Komunikacija pomaga tudi pri prepoznavanju sorodstva, identitet členov skupine in koordinaciji obrambe ter iskanja hrane.

Razmnoževanje in življenjski cikel

Razmnoževanje poteka sezonsko ali asimetrično glede na regijo. Glavne značilnosti:

• gestacija traja približno 160–165 dni;
• rojstvo običajno enega mladiča; novorojenčki so sprva močno odvisni od mater;
• samice dosežejo spolno zrelost med približno 3. in 4. letom, samci nekoliko kasneje (okoli 4.–5. leta), kar je povezano s selitvijo samcev v nove skupine;
• v divjini je povprečna življenjska doba pogosto okoli 10–12 let, v ujetništvu pa lahko živijo dlje (do 20+ let) zaradi odsotnosti plenilcev in redne oskrbe.

Plenilci, bolezni in tveganja

Naravni plenilci vključujejo velike ptice (npr. orle), velike mačke (npr. leoparde), velike kače in druge mesojede vrste. Verveti so tudi gostitelji različnih parazitov in virusov; v stiku z ljudmi lahko pride do prenosa bolezni ob neustreznem rokovanju ali hranjenju. Zaradi njihove prilagodljivosti pogosto prihaja do konfliktov s kmetijstvom in z ljudmi, kar vodi v intenzivne upravljavske ukrepe na nekaterih območjih.

Vpliv na človeka in pomen v raziskavah

Opice vrste vervet služijo kot modelni primati za razumevanje genetskega in socialnega vedenja ljudi. Zaradi fizioloških in vedenjskih podobnosti so predmet raziskav na področjih:

• biomedicinskih raziskav (npr. študije o hipertenziji, tesnobi in presnovnih motnjah);
• vedenjskih ved (socialno učenje, komunikacija, razvoj alarmnih klicev);
• študij alkoholizma in socialne odvisnosti (uživanje alkohola je bilo preučevano pri nekaterih populacijah).

Raziskave na vervetih pomagajo razumeti dedne in okoljske vplive na vedenje, socialno strukturo in zdravje, vendar prinašajo tudi etična vprašanja glede uporabe divjih živali v raziskavah.

Varstveno stanje in grožnje

Vrsta Chlorocebus pygerythrus je na ravni celotne razširjenosti pogosto ocenjena kot najmanj ogrožena, vendar lokalne populacije lahko trpijo zaradi izgube habitata, konfliktov s kmetijstvom, cestnih nesreč in infekcij. Vnesene populacije na otočjih in v drugih regijah lahko povzročijo ekološke težave za avtohtone vrste. Varstveni ukrepi se osredotočajo na upravljanje konfliktov, izobraževanje javnosti in zaščito habitatov.

Ker so verveti inteligentne in prilagodljive živali, je pomembno, da se z njimi ravna odgovorno: ne hraniti divjih populacij, spoštovati njihove potrebe po prostoru in drevesih za počitek ter upoštevati nasvete lokalnih varstvenih programov.

Vprašanja in odgovori

V: Kakšno je znanstveno ime opice vervet?

V: Kje so avtohtone opice?

V: Ali živijo tudi v drugih delih sveta?

V: Kakšno prehrano običajno uživajo verveti?

V: Kako velik je lahko odrasel samec ali samica?

V: Zakaj se uporabljajo kot model primatov za razumevanje genetskega in socialnega vedenja pri ljudeh?

V: Kako velike so tipične skupine divjih vervet?

Išči po črki