Wernher von Braun: biografija nemškega raketnega inženirja (V‑2, Saturn V, NASA)
Biografija Wernherja von Brauna — življenjska pot nemškega raketnega inženirja: V‑2, Saturn V, vloga pri NASA, preselitev v ZDA in kontroverzne vezi z nacizmom.
Wernher Magnus Maximilian Freiherr von Braun (23. marec 1912–16. junij 1977) je bil nemški inženir in znanstvenik. Med tridesetimi in sedemdesetimi leti 20. stoletja je delal kot raketni konstruktor. Nekateri pravijo, da je bil najpomembnejši raketni inženir 20. stoletja. Med drugo svetovno vojno je delal za naciste. Po drugi svetovni vojni je odšel v Združene države Amerike. Tam je delal za NASA. Leta 1955, deset let po vstopu v državo, je von Braun postal državljan ZDA.
Bil je eden od razvijalcev rakete V-2, prve rakete, ki je poletela v vesolje. Razvil je tudi raketo Saturn V, ki je leta 1969 ponesla ljudi na Luno.
Zgodnje življenje in izobraževanje
Von Braun se je rodil 23. marca 1912 v mestu Wirsitz (takrat v Nemškem cesarstvu, danes Wyrzysk na Poljskem) v aristokratski družini. Od mladih let ga je zanimala raketna tehnika in astronavtika; v svojih najstniških letih se je ukvarjal z eksperimentalnimi raketnimi motorji. Študiral je fiziko in inženirstvo ter sodeloval z znanim raketnim teoretikom Hermannom Oberthom, kar je močno vplivalo na njegovo kasnejše delo.
Peenemünde in razvoj V‑2
V 1930‑ih je von Braun začel svojo kariero v nemškem raketnem programu in postal vodilni inženir v razvojni obori v Peenemündeu. Tam je bil eden glavnih razvijalcev rakete V‑2 (A-4), prve balistične rakete velikega dosega in prve tehnologije, ki je dosegla podoben prostor‑letni profil. V‑2 je bil tehnološki preboj, a so bile njegove vojaške uporabe in posledice bombardiranj civilnih ciljev tragične.
Vloga med vojno in etične razprave
Von Braun je sodeloval z nacistično oblastjo: viri kažejo, da je bil član NSDAP in tudi vključen v strukture SS v času vojne, kar je pozneje povzročilo ostre etične razprave. Pomemben vir kritike je tudi uporaba prisilnega dela v proizvodnji raket, zlasti v tovarnah okoli koncentracijskega taborišča Mittelbau‑Dora, kjer so ob smrti in trpljenju tisočev ljudi proizvajali dele V‑2.
Preselitev v ZDA in delo v ameriškem programu
Po vojni so Združene države izpeljale operacijo imenovano Operation Paperclip, v okviru katere so premeščali nemške znanstvenike v ZDA, da bi izkoristili njihove tehnološke izkušnje. Von Braun in njegova skupina so prišli v ZDA, kjer so sprva delali za vojsko (Army Ballistic Missile Agency) in kasneje pri NASA. V ZDA je von Braun postal eden vodilnih inženirjev pri razvoju balističnih in vesoljskih izstrelilnih sistemov.
Saturn V, Marshall in Apollo
Največji dosežek njegove ameriške kariere je bil razvoj rakete Saturn V, težkokategornika, ki je omogočil program Apollo in pristanke ljudi na Luni. Von Braun je dolgoletno vodil Marshallov vesoljski center (Marshall Space Flight Center) in je imel ključno vlogo pri zasnovi in izvedbi raketnega sistema, ki je ponesel misije Apollo v lunino orbito in nazaj.
Javna vloga, medijska prisotnost in vpliv
Poleg inženirskega dela je bil von Braun tudi javni zagovornik raziskovanja vesolja: nastopal je v televizijskih oddajah (med drugim v sodelovanju z Disneyem na oddajah o vesolju v 1950‑ih), pisal popularno znanstvene članke in predaval o možnostih človeškega poleta v vesolje. Njegova sposobnost predstavljanja tehničnih tem širokemu občinstvu je prispevala k javni podpori ameriškemu vesoljskemu programu.
Kontroverznosti in zapuščina
Von Braunova zapuščina je kompleksna in vsebuje tako velike tehnološke dosežke kot tudi moralna vprašanja. Na eni strani je njegov prispevek k moderni raketni tehniki in človeškemu poletu na Luno neizpodbiten; na drugi strani pa so njegove veze z nacističnim režimom, članstvo v strankarskih strukturah in vpletenost projekta, ki je izkoriščal prisilno delo, predmet etičnih kritik in zgodovinskih preiskav. Znanstvena skupnost in javnost še vedno razpravljata o tem, kako oceniti njegove dosežke ob upoštevanju zgodovinskega konteksta.
Zadnja leta in smrt
Wernher von Braun je v ZDA živel do smrti 16. junija 1977. Umrl je v Alexandrii v Virginiji; vzrok smrti je bila bolezen (rak). Po njegovi smrti so mu številne institucije priznale pomen za razvoj raketne tehnike in vesoljskih programov, hkrati pa ostaja tudi simbol težkih moralnih dilem, ki jih prinašajo vojaški in tehnološki programi v času vojne.
Von Braunov življenjepis tako povezuje tehnične inovacije, vojaško rabo tehnologije, preselitev talenta v povojnem obdobju in trajno javno razpravo o odgovornosti znanstvenikov v družbi.
Zgodnje življenje
Von Braun se je rodil 23. marca 1912 v mestu Wirsitz (danes Wyrzysk) na Poljskem. Njegov oče je bil generalni direktor pomembne banke. V času Weimarske republike je bil njegov oče Magnus Freiherr von Braun minister za prehrano in kmetijstvo. Von Braunova mati je bila Emmy von Quistorp, hčerka člana pruske lordske hiše.
Leta 1920 se je preselil v Berlin. V prvih šolskih letih je von Braun obiskoval francosko srednjo šolo v Berlinu. Pri 13 letih je dobil teleskop. To darilo je vzbudilo njegovo zanimanje za astronomijo. Zaradi slabih ocen je moral von Braun leta 1925 obiskovati internat v bližini Weimarja. Z dodatnim denarjem je kupil knjigo Die Rakete zu den Planetenräumen (v slovenščini: Raketa v medplanetarno vesolje) Hermanna Obertha, ki je osnova sodobnih raziskav raket. Leta 1928 je obiskoval internat Hermann-Lietz-Internat na nemškem otoku Spiekeroog. Leta 1930 je opravil zaključne izpite.
Poleti 1930 je začel študirati na Tehnični univerzi v Berlinu. Von Braun je leta 1931 študiral tudi na ETH v Zürichu. Konec septembra 1931 se je vrnil v Berlin.
Nemška kariera
Leta 1933 je von Braun začel izdelovati rakete za nemško vojsko. 27. julija 1934 je doktoriral na Tehnični univerzi v Berlinu. "Max" in "Moritz", dve raketi, ki ju je razvil, sta decembra 1934 poleteli do višine 2 200 metrov. Preskusa sta bila opravljena v majhni vasi Kummersdorf v Nemčiji. Leta 1936 je von Braun s svojo ekipo razvil naslednjo generacijo raket A-3. Testno območje v Kummersdorfu je bilo za novo razvito raketo premajhno. Z ekipo, ki je štela približno 90 ljudi, se je moral preseliti na večje testno območje v Peenemünde.
Leta 1937, ko so bili na oblasti nacisti, se je pridružil S.S.. Von Braun je med letoma 1937 in 1945 delal v Peenemündu. Tam je začel razvijati novo raketo A4 (Aggregat 4). Po nekaj preizkusih so raketo preimenovali v V-2. "V" pomeni nemško besedo "Vergeltung", kar pomeni maščevanje. To je bila prva balistična raketa dolgega dosega, ki je bila uporabljena v vojni. V zrak je lahko ponesla eno tono težko bojno glavo do 50 milj in do cilja prepotovala več sto milj. Leta 1943 je Nemčija začela množično proizvodnjo te rakete, pri čemer je za tovarniške delavce uporabila na tisoče zapornikov iz koncentracijskih taborišč. Na tisoče teh raket so izstrelili na cilje v Antwerpnu in Veliki Britaniji, zlasti v Londonu. Več kot 1700 raket V-2 je padlo na Antwerpen in ubilo več kot 3700 ljudi. Von Braun in njegova ekipa so začeli razvijati nove generacije teh raket, V-9 in V-10, ki so bile namenjene ciljem v ZDA.
Ameriška kariera
Zgodnja leta
Von Braun in približno 100 drugih znanstvenikov je bilo leta 1945, ko so se predali, prepeljanih v Ameriko. Začeli so delati za ameriško vojsko v Fort Bliss v Teksasu, kjer so ameriške vojake učili izstreljevati ujete rakete V-2. Leta 1955 je postal ameriški državljan. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je von Braun poskušal pridobiti podporo za ameriški vesoljski program. Ko je Sovjetska zveza izstrelila Sputnik, so Združene države Amerike končno začele izvajati vesoljski program. Sprva je bila za to odgovorna mornarica, vendar je bil njihov prvi satelit Vanguard uničen, ko je raketa decembra 1957 eksplodirala na izstrelišču. Satelitski program je dobila vojska in izkušenejši von Braun je lahko s preostalo ekipo začel delati. Raketa Redstone je 31. januarja 1958 v orbito izstrelila satelit.
Huntsville in NASA
Leta 1950 je Von Braun začel delati v novem vojaškem arzenalu Redstone v Huntsvillu v Alabami, ki je pozneje postal Nasin center za vesoljske polete Marshall. Tam je s svojo ekipo razvil raketo Redstone, podobno raketi V-2. Leta 1959 so bili Von Braun in drugi Nemci skupaj z vsemi vojaškimi vesoljskimi dejavnostmi preneseni v NASA. Njegova zadnja in najuspešnejša raketa je bila raketa Saturn V, ki je astronavte ponesla na Luno. Po pristanku Apolla 11 na Luni leta 1969 pa je podpora javnosti vesoljskemu programu upadla. Leta 1972 se je von Braun upokojil iz Nase in se zaposlil v podjetju Fairchild Industries v Marylandu.
Poznejša leta
Leta 1972 je von Braun zapustil agencijo NASA. Začel je delati v zasebnem sektorju. Januarja 1977 se je zaradi bolezni upokojil. Tega leta je pri 65 letih umrl zaradi raka na debelem črevesju.
Von Braun pred raketo
Po njegovi smrti
Von Braunovo delo je človeštvu omogočilo širši pogled na vesolje. Njegove rakete so se še naprej izdelovale predvsem kot rakete. Več jih je bilo dejansko uporabljenih za izstrelitev satelitov, pristanek na Luni in raziskovanje globokega vesolja.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Wernher von Braun?
O: Wernher von Braun je bil nemški inženir in znanstvenik, ki je med 30. in 70. leti 20. stoletja delal kot konstruktor raket.
V: Kaj je Wernher von Braun počel med drugo svetovno vojno?
O: Wernher von Braun je med drugo svetovno vojno delal za naciste.
V: Kam je šel Wernher von Braun po drugi svetovni vojni?
O: Wernher von Braun je po drugi svetovni vojni odšel v Združene države Amerike.
V: Kaj je Wernher von Braun delal za NASA?
O: Wernher von Braun je delal za NASA.
V: Kdaj je Wernher von Braun postal državljan ZDA?
O: Wernher von Braun je postal državljan ZDA leta 1955, deset let po vstopu v državo.
V: Kaj je bila raketa V-2?
O: Raketa V-2 je bila prva raketa, ki je poletela v vesolje.
V: Kaj je bila raketa Saturn V?
O: Raketa Saturn V je bila raketa, ki jo je razvil Wernher von Braun in je leta 1969 popeljala ljudi na Luno.
Iskati