Bazalna presnova (BMR): definicija, pomen in poraba energije

Bazalna presnova (BMR): definicija, pomen in poraba energije – izvedite, koliko energije telo porabi v mirovanju, kako se meri BMR in kaj vpliva na vaš metabolizem.

Hitrost presnove je hitrost presnove, količina energije, ki jo žival porabi na časovno enoto. Osnovna presnova (BMR) je količina energije, ki jo dnevno porabijo živali v mirovanju.

Približno 70 % celotne porabe energije pri človeku predstavljajo osnovni življenjski procesi v telesnih organih (glej tabelo). Približno 20 % energije človek porabi pri telesni dejavnosti, 10 % pa pri prebavi hrane po zaužitju hrane. Ti deleži so okvirni in se med posamezniki ter v različnih življenjskih obdobjih spreminjajo — pri zelo aktivnih osebah je delež aktivnosti večji, pri bolnikih ali starejših ljudeh pa lahko osnovna presnova zavzame še večji delež.

Vsi ti procesi zahtevajo vnos kisika, ki zagotavlja energijo za preživetje, običajno iz makrohranil, kot so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine. V Krebsovem ciklu nastajajo energijsko bogate molekule ATP, pri čemer se sprošča ogljikov dioksid.

Kaj natančno merimo in kako

Osnovna presnova (BMR) je definirana kot minimalna količina energije, ki jo telo potrebuje za ohranjanje vitalnih funkcij (dihanje, krvni obtok, delovanje organov) v stanju popolnega mirovanja, po nočnem postenju in v termonevtralnem okolju. V praksi se pogosteje meri počivna presnova (RMR — resting metabolic rate), ki je podobna BMR, vendar se zahteve za merjenje sprostijo (ni nujno popolnega postnega stanja ali popolnega mirovanja) in zato običajno izmeri nekoliko višjo vrednost.

Merjenje poteka z neinvazivno metodo, imenovano indirektna kalorimetrija: meri se poraba kisika in tvorba ogljikovega dioksida, iz česar se izračuna porabljena energija. Enote so običajno kcal/dan ali kJ/dan (1 kcal = 4,184 kJ).

Faktorji, ki vplivajo na BMR

• Telesna sestava: mišična masa (lean body mass) močno poveča BMR, maščobno tkivo porabi manj energije.
• Starost: BMR se s staranjem običajno znižuje zaradi izgube mišične mase in sprememb v hormonskem statusu.
• Sekundarna spremenljivka – spol: moški imajo povprečno višjo BMR kot ženske, predvsem zaradi večje mišične mase in večje telesne velikosti.
• Hormoni: ščitnični hormoni (npr. tiroksin) pomembno dvigujejo ali znižujejo BMR; tudi tiroidne motnje močno spreminjajo porabo energije.
• Okoljska temperatura: izpostavljenost mrazu lahko začasno poveča porabo za ohranjanje telesne temperature.
• Bolezni in stanje telesa: infekcije, vročina, določena kronična obolenja in poškodbe povečajo presnovo; stradanje in dolgotrajna prehranska omejitev jo znižata (adaptivna termogeneza).
• Zdravila in stimulansi: nekatera zdravila (npr. beta-agonisti, amfetamini) povečajo presnovo, drugi jo lahko zmanjšajo.
• Genetika in etnična variabilnost: pri različnih populacijah in posameznikih so naravne razlike v BMR.

Praktične formule in ocene

Za oceno BMR v klinični in vsakodnevni praksi se pogosto uporabljata dve formuli. Te formule praviloma ocenijo RMR oziroma berejo oceno za dnevne potrebe:

• Mifflin–St Jeor (pogosto bolj natančna za sodobne populacije):
  Moški: BMR = 10 × teža(kg) + 6,25 × višina(cm) − 5 × starost + 5
  Ženska: BMR = 10 × teža(kg) + 6,25 × višina(cm) − 5 × starost − 161
• Harris–Benedict (izvirna in revidirana različica): pogosto se uporablja revidirana formula, vendar Mifflin velja za boljšo v številnih študijah.

Za izračun celotne dnevne porabe energije (TDEE) se BMR pomnoži z dejavnikom aktivnosti (npr. 1,2 sedeče, 1,375 rahla aktivnost, 1,55 zmerna, 1,725 aktivna, 1,9 zelo aktivna).

BMR in zdravo upravljanje telesne teže

Poznavanje BMR je uporabno pri načrtovanju prehrane in vadbe. Če želite izgubiti težo, morate ustvariti kalorični primanjkljaj (poraba več energije kot vnosa). Vendar je pomembno upoštevati, da ekstremne diete in prehitro hujšanje lahko zmanjšajo BMR z izgubo mišične mase in adaptivnim znižanjem presnove. Strategije, ki lahko pomagajo ohranjati ali rahlo zvišati BMR, vključujejo povečanje mišične mase z močnimi vajami, ustrezen vnos beljakovin in splošno aktivnost čez dan.

Kdaj je smiselno meriti BMR

Merjenje z indirektno kalorimetrijo je koristno v kliničnih okoliščinah (hospitalna prehrana, obvladovanje presnovnih motenj, načrtovanje hrane pri bolnikih z resnimi boleznimi), pri športnikih in pri raziskavah. Za večino ljudi so ocene iz formul običajno zadostne za praktične namene.

Kratek povzetek

Bazalna presnova (BMR) predstavlja osnovno porabo energije v mirovanju in je temelj celotne dnevne porabe energije. Na njej se močno odraža telesna sestava (predvsem mišična masa), starost, spol in hormonsko stanje. Meri se z indirektno kalorimetrijo, pogosto pa se uporablja tudi ocenjevanje s formulami (Mifflin–St Jeor, Harris–Benedict). BMR je ključna vrednost za razumevanje energetskih potreb, načrtovanje prehrane in zdravljenja ter za upravljanje telesne teže.

Individualne razlike

Hitrost presnove se med posamezniki razlikuje. V eni od raziskav, v kateri je sodelovalo 150 odraslih oseb, reprezentativnih za prebivalstvo Škotske, so poročali o osnovni hitrosti presnove od 1027 kcal na dan (4301 kJ) do 2499 kcal (10455 kJ). Povprečje je bilo 1500 kcal (6279 kJ) na dan.

Raziskovalci so izračunali, da je bilo 62,3 % teh razlik pojasnjenih z razlikami v masi (teži) brez maščobnih zalog. Drugi dejavniki so bili količina maščobe (6,7 %), starost (1,7 %) in eksperimentalna napaka, vključno z razliko znotraj subjekta (2 %). Preostanek razlik (26,7 %) je bil nepojasnjen.

Razlike v BMR torej obstajajo tudi pri primerjavi dveh oseb z enako pusto telesno maso. Najvišjih 5 % ljudi presnavlja energijo 28-32 % hitreje kot posamezniki z najnižjim 5-odstotnim BMR. V neki študiji je bil na primer opisan skrajni primer, ko sta imela dva posameznika z enako pusto telesno maso 43 kg BMR 1075 kcal/dan (4,5 MJ) in 1790 kcal/dan (7,5 MJ). Ta razlika 715 kcal (67 %) je enaka, kot če bi eden od posameznikov vsak dan pretekel 10 km.

Originalni graf razmerja med telesno velikostjo in hitrostjo presnove, ki ga je ročno narisal Max Kleiber (1947).


Graf hitrosti presnove (kcal/uro) v primerjavi s telesno maso (g) v širokih taksonomskih skupinah. Prirejeno po Hemmingsen 1960.

Išči po črki