Okrožje Orange, Virginija
Okrožje Orange je okrožje v osrednji regiji Piemont v zvezni državi Virginija. Ob popisu leta 2010 je bilo v okrožju 33 481 prebivalcev. Sedež okrožja je Orange.
V okrožju Orange se nahaja "Montpelier", 2.700 hektarjev (1.100 ha) veliko posestvo Jamesa Madisona, četrtega predsednika Združenih držav Amerike in "očeta ustave". Leta 2009 je okrožje praznovalo 275. obletnico ustanovitve.
Zgodovina
Na tem območju so več tisoč let živele različne kulture ameriških staroselcev. V času prihoda Evropejcev so na tem območju Piemonta živeli Ontponea, podskupina plemena Manahoac, ki je govorilo siouanščino.
Prva evropska naselbina na območju, ki je pozneje postalo okrožje Orange, je bila Germanna, ki je nastala, ko je guverner Alexander Spotswood leta 1714 vanjo naselil 12 družin priseljencev iz Vestfalije v Nemčiji. To je bilo skupaj 42 ljudi. Okrožje Orange je bilo ustanovljeno avgusta 1734, ko je virginijski dom meščanov sprejel "Zakon o razdelitvi okrožja Spotsylvania". Za razliko od drugih okrožij, katerih meje so se končale pri gorovju Blue Ridge, je bilo okrožje Orange na zahodu omejeno "z najvišjimi mejami Virginije", ki so takrat segale do reke Mississippi in Velikih jezer. Na to ozemlje je imela pravice kolonija Virginija, vendar so Angleži na tem ozemlju živeli le malo. Okrožje Orange je bilo morda nekoč največje okrožje, ki je kdajkoli obstajalo. Leta 1738 je bila večina zahodnega območja odcepljena v okrožje Augusta. Veliko okrožje naj bi spodbudilo poselitev naprej proti zahodu, da bi se zoperstavili francoskim zahtevam na območje doline reke Ohio.
Čeprav v okrožju Orange ni bilo nobene bitke v ameriški revolucionarni vojni, je bilo 100 moških iz okrožja rekrutiranih v Culpeper Minutemen. Med drugim so se borili v bitki pri Velikem mostu.
Razvoj prometa, vključno z več železniškimi progami, do sredine devetnajstega stoletja je pripomogel k razvoju kmetijskega gospodarstva v okrožju Orange. Do dokončne prilagoditve meja okrožja je prišlo leta 1838, ko je bilo iz zahodnega dela okrožja Orange ustanovljeno okrožje Greene. Mesto Orange je bilo zakonito ustanovljeno leta 1834 (uradno je postalo mesto leta 1872) in je že skoraj stoletje služilo kot sedež okrožja. Mesto Gordonsville je uradno postalo mesto leta 1870.
Med državljansko vojno je bilo v okrožju malo spopadov. Večina dejavnosti je bila osredotočena na mesti Orange in Gordonsville. Izjemi sta bili bitka pri Mine Runu in bitka v Divjini v vzhodnem delu okrožja. Bitka v Divjini je bila pomembna prelomnica v vojni. Po ponovnem sprejemu Virginije v Unijo leta 1870 in po izgubi suženjske delovne sile se je kmetijsko gospodarstvo nadaljevalo z večjim poudarkom na živinoreji in mlekarstvu. Te dejavnosti so namreč zahtevale manj fizičnega dela. S prevlado železnice in relativno enostavnim dostavljanjem blaga na večje trge se je povečala živinoreja v kmetijskem gospodarstvu okrožja. Kmetijstvo in proizvodnja sta se širila tudi v dvajsetem stoletju, saj je bilo leta 1929 v okrožju največ 1279 kmetij in 20 proizvodnih podjetij. V raziskavi o proizvodnji, ki je bila opravljena v času velike gospodarske krize, je bilo ugotovljeno, da je gospodarstvo okrožja Orange zaradi njegove dostopnosti ostalo razmeroma zdravo.
Pomen kmetijstva za zgodovino okrožja Orange je bil dovolj velik, da je zvezna država Virginija približno 31 200 hektarjev (126 km2 ) v zahodnem delu okrožja namenila za podeželsko zgodovinsko okrožje Madison-Barbour. Okrožje je bilo leta 1991 vpisano v nacionalni register zgodovinskih krajev in je največje takšno okrožje v Virginiji. Vključuje Montpelier Jamesa Madisona in dvorec Barboursville Jamesa Barbourja (zasnoval ga je Thomas Jefferson, zdaj je v ruševinah). Vključuje tudi druge znamenitosti, ki so vpisane v nacionalni register.
Število prebivalcev okrožja Orange se je po državljanski vojni do tridesetih let 20. stoletja povečevalo in zmanjševalo. Od takrat dalje je število prebivalcev stalno naraščalo in se do popisa leta 2010 povečalo za skoraj 300 %.
Geografija
Po podatkih Urada za popis prebivalstva ZDA ima okrožje skupno površino 343 kvadratnih milj (890 km2 ). Od tega je 341 kvadratnih milj (880 km2 ) kopnega in 2,5 kvadratne milje (6,5 km2 ) (0,7 %) vode. Teren sestavljajo valoviti hribi, ki na splošno pridobivajo na nadmorski višini in naklonu, ko se nadaljujejo proti zahodu proti gorovju Blue Ridge Mountains. Najvišja točka je gora Cowherd Mountain, visoka 345 m (1 196 ft), približno 4 km severozahodno od Gordonsvilla.
Okrožje Orange leži v povodju rek Rappahannock in York Obe se izlivata v zaliv Chesapeake.
Sosednja okrožja
- Okrožje Madison - severozahod
- Okrožje Culpeper - sever
- Okrožje Spotsylvania - vzhod
- Okrožje Louisa - jug
- Okrožje Albemarle - jugozahod
- Okrožje Greene - zahod
Vodna telesa
- Severno mejo okrožja določa reka Rapidan.
- jezero Orange - 124 hektarjev veliko javno jezero jugovzhodno od mesta Orange
- 500 hektarjev veliko glavno jezero v kraju Lake of the Woods
Nacionalno zaščitena območja
- Bojišče Wilderness v vzhodnem delu okrožja leži v nacionalnem vojaškem parku Fredericksburg & Spotsylvania.
Prevoz
Glavne avtoceste
- ZDA 15
- ZDA 33
- ZDA 522
- SR 3
- SR 20
- SR 231
Letališča
- Letališče Orange County (OMH)
- Letališče Gordonsville (GVE)
Javni prevoz
- Družba Town of Orange Transit (TOOT) zagotavlja avtobusne prevoze po mestih Orange in Gordonsville ter med njima.
Zemljevid okrožja Orange, VA
Demografski podatki
Prebivalstvo v preteklosti | |||
Popis | Pop. | %± | |
9,921 | - | ||
1800 | 11,449 | 15.4% | |
12,323 | 7.6% | ||
1820 | 12,913 | 4.8% | |
1830 | 14,637 | 13.4% | |
1840 | 9,125 | -37.7% | |
10,067 | 10.3% | ||
1860 | 10,851 | 7.8% | |
1870 | 10,396 | -4.2% | |
1880 | 13,052 | 25.5% | |
12,814 | -1.8% | ||
1900 | 12,571 | -1.9% | |
1910 | 13,486 | 7.3% | |
1920 | 13,320 | -1.2% | |
1930 | 12,070 | -9.4% | |
1940 | 12,649 | 4.8% | |
1950 | 12,755 | 0.8% | |
1960 | 12,900 | 1.1% | |
1970 | 13,792 | 6.9% | |
1980 | 18,063 | 31.0% | |
1990 | 21,421 | 18.6% | |
2000 | 25,881 | 20.8% | |
2010 | 33,481 | 29.4% | |
Odt. 2015 | 35,385 | 5.7% | |
Desetletni popis prebivalstva ZDA1790-1960 |
Ob popisu leta 2010 je v okrožju živelo 33.481 ljudi, 12.895 gospodinjstev (14.616 stanovanjskih enot) in 9.342 družin. Od popisa leta 2000 se je število prebivalcev v okrožju povečalo za 29 % oziroma 7 600 ljudi. S tem se okrožje Louisa uvršča na 11. mesto najhitreje rastočih okrožij v zvezni državi in na eno najhitreje rastočih okrožij zunaj Severne Virginije. Rasna sestava okrožja je bila 82,4 % belcev, 12,7 % črncev ali Afroameričanov, 0,3 % Indijancev, 0,7 % Azijcev, 0,01 % Pacifiških otočanov, 1,4 % pripadnikov drugih ras in 2,4 % pripadnikov dveh ali več ras. 3,4 % prebivalcev je bilo latinskoameriških ali hispanoameriških pripadnikov katere koli rase.
Od 12.895 gospodinjstev jih je 27,8 % imelo otroke, mlajše od 18 let, 56,8 % je bilo poročenih parov, ki so živeli skupaj, 10,9 % gospodinjstev je imelo žensko brez moža, 27,6 % pa je bilo nedružinskih gospodinjstev. Od skupnega števila gospodinjstev je 32,6 % gospodinjstev imelo osebo, ki je bila stara 65 let ali več. Povprečna velikost gospodinjstva je bila 2,55, povprečna velikost družine pa 2,97.
Starostna porazdelitev prebivalcev okrožja je bila naslednja: 22,9 % mlajših od 18 let, 6,7 % starih od 18 do 24 let, 10,7 % starih od 25 do 44 let, 28,5 % starih od 45 do 64 let in 18,1 % starih 65 let ali več. Povprečna starost je bila 42,6 leta. Na 100 žensk je bilo 96 moških.
Mediana dohodka gospodinjstva v okrožju je leta 2010 znašala 56.837 dolarjev, mediana dohodka družine pa 65.195 dolarjev. Dohodek na prebivalca v okrožju je znašal 26.820 dolarjev, približno 11,5 % prebivalstva pa je živelo pod pragom revščine. Okrožje Orange je imelo 9. najdaljši povprečni čas potovanja na delo (37 minut) med 132 anketiranimi kraji v Virginiji. Srednja vrednost stanovanj je bila 238 500 USD.