V drugi svetovni vojni je bila bitka za Francijo, imenovana tudi padec Francije, nemška invazija na Francijo in Nizke dežele od 10. maja 1940, s katero se je končala lažna vojna. Bitka je bila sestavljena iz dveh delov. V prvem, v nemščini imenovanem Fall Gelb (v angleščini Case Yellow), so nemške tankovske enote prodirale skozi Ardene, da bi obkolile zavezniške enote, ki so se premaknile v Belgijo. Večina britanskih ekspedicijskih sil in številni francoski vojaki so v operaciji Dynamo pobegnili iz Dunkerqueja v Anglijo.

V drugem delu bitke, ki se je v nemščini imenovala Fall Rot (v angleščini Case Red), so nemške oborožene sile od 5. junija obkrožile Maginotovo črto in napadle preostalo Francijo. Italija je 10. junija začela lastno invazijo na jugovzhodno Francijo. Francoska vlada je iz Pariza odšla v Bordeaux, Nemci pa so Pariz zavzeli 14. junija. Potem ko se je 22. junija predala francoska druga armadna skupina, se je 25. junija Francija predala kot država. Za os je bila bitka za Francijo velika zmaga.

Francija je bila razdeljena na severni in zahodni del, ki ga je zasedla Nemčija, majhen del na jugovzhodu, ki ga je zasedla Italija, in satelitsko državo na jugu, imenovano Vichyjska Francija. Južna Francija je bila zavzeta 10. novembra 1942, Francija pa je bila pod nemško upravo vse do zavezniške vrnitve leta 1944; v letih 1944 in 1945 so se osvobodile Nizke dežele.

Potek napada in taktične značilnosti

Nemški napad je začel 10. maja 1940. Namesto da bi ponovili premik naprej po obstoječi utrjeni liniji, kot je bila pričakovana frontalna konfrontacija, so nemške sile uporabile taktiko hitrega prodiranja (t. i. Blitzkrieg): usklajeno delovanje oklepnih enot, mehke pehote in intenzivna podpora letalstva je omogočila hiter preboj skozi gosto zaraščen in manj branjen predel Ardene, kar je zaveznikom preprečilo učinkovito obrambo in povzročilo hitro obkolitev. Preboj pri sedan (Sedan) je prelomen trenutek, ki je omogočil napredovanje proti severozahodu in zagotovil obkolitev velikih zavezniških sil, ki so se bile pomaknile v Belgijo po nacrtu D.

Operacija Dynamo in evakuacija iz Dunkerqueja

Med 26. majem in 4. junijem 1940 je bila organizirana obsežna evakuacija zavezniških enot iz Dunkerqueja — operacija Dynamo. Zaradi pogumnih prizadevanj mornarjev, vojakov in civilnih ladij je bilo v Britanijo odpeljanih približno 338.000 zavezniških vojakov (večinoma Britancev, pa tudi številnih Francoza in drugih). Evakuacija je bila taktična zmaga — rešila je jedro britanskih sil — vendar je hkrati pomenila izgubo opreme in opremo ter odprla pot k največji politični in vojaški preobratu v zahodni Evropi.

Politične posledice in Vichy

Hitro vojaško zlomljenje in kapitulacija sta privedla do političnega potresa v Franciji. Vlada se je preselila v Bordeaux, kasneje pa je bila v Vichyju vzpostavljena nova avtoritativna uprava pod vodstvom maršala Philippeja Pétaina. Vichyjska Francija je postala formalno suverena, vendar je bila dejansko satelitna država, ki je sodelovala z okupatorjem na več področjih. To obdobje je bilo zaznamovano z represijo, politično represijo, anti-semitskimi zakonodajami in sodelovanjem pri deportacijah Judov v koncentracijska taborišča. Hkrati je izgnana skupina pod vodstvom Charlesa de Gaulla v Londonu pozvala k nadaljevanju boja (slavni 18. junijski nagovor), kar je dalo začetek gibanju Svobodne Francije.

Italijanska intervencija in nadaljnja okupacija

Italija je 10. junija 1940 razglasila vojno Franciji in izvedla omejeno invazijo na jugovzhod. Po zavezniških izkrcanjih v Severni Afriki (Operacija Torch) in rasti zavezniškega pritiska se je Nemčija novembra 1942 odločila za popolno okupacijo preostalega francoskega ozemlja (južni del je bil do tedaj formalno v obliki "svobodne" Vichyjske oblasti). Polna osvoboditev Francije je potekala v letih 1944–1945, z obsežnim zavezniškim desantom v Normandiji (6. junij 1944) in kasnejšimi operacijami tudi na jugu države.

Pomen in posledice

  • Taktično in strateško zavezniška poraza je spremenila ravnovesje moči v zahodni Evropi in omogočila Nemčiji, da preusmeri sile v druge regije (npr. napad na Sovjetsko zvezo naslednje leto).
  • Padec Francije je imel velik vpliv na javno mnenje v Veliki Britaniji in po svetu ter je prispeval k zaostritvi odgovora zaveznikov pozneje v vojni.
  • Vzpon Vichy režima in sodelovanje nekaterih delov francoskega aparata z nemško upravo je imelo dolgotrajne politične in moralne posledice za francosko družbo po vojni.
  • Militarno je bitka pokazala učinkovitost kombinirane oklepno-letalske vojne in pomen hitrega ukrepanja ter prilagodljivih poveljniških struktur; koncepti, ki so oblikovali nadaljnje taktične doktrine.

Časovna os — ključni datumi

  • 10. maj 1940 — začetek nemške invazije na Francijo in Nizke dežele.
  • 26. maj – 4. junij 1940 — operacija Dynamo, evakuacija iz Dunkerqueja.
  • 5. junij 1940 — začetek Fall Rot, odločilni napadi proti preostali francoski obrambi.
  • 10. junij 1940 — Italija razglasi vojno Franciji in izvaja lokalne napade.
  • 14. junij 1940 — Nemci vstopijo v Pariz.
  • 22. junij 1940 — podpis predugovora o premirju v Compiègnu; uvajanje okupacijskih pogojev.
  • 10. november 1942 — popolna nemška okupacija Francije po operacijah v Afriki in strahu pred zavezniškim pristopom na jugu.
  • 1944–1945 — postopna osvoboditev Francije v okviru zavezniških ofenziv.

Bitka za Francijo (1940) tako predstavlja eno najhitrejših in najbolj odločevalnih kampanj v zgodovini sodobnega bojevanja — pokazala je pomen mobilnosti, poveljniške inštitucije in zračne premoči ter imela obraten učinek na politično usmeritev države in njen pomen v nadaljnji svetovni vojni.