Monkees: ameriška pop-rock skupina iz istoimenske TV-serije (1966–1968)

Med 437 kandidati, ki so se prijavili na avdicijo za serijo, so bili izbrani štirje igralci z glasbenimi sposobnostmi. Britanec Davy Jones je imel pogodbo s podjetjem Columbia Pictures, izdajal je plošče ter nastopal na britanski in ameriški televiziji. Columbia je iskala projekt za Jonesa, podjetje Screen Gems, ki bi produciralo serijo, pa je bilo njen televizijski oddelek. Nesmith je bil iz Teksasa, igral je v country in rock skupinah ter objavljal svoje pesmi. Dolenz je bil odrasel otroški igralec iz Los Angelesa v Kaliforniji, ki je pel in igral v cover skupinah. Tork je bil ljudski glasbenik v newyorškem Greenwich Villageu. Vsak od njih je bil duhovit in oseben, znal je zabavati občinstvo in tudi peti.

Na avdiciji so sodelovali še Stephen Stills (ki je pokazal velik talent, vendar je bil videti prestar za vlogo; napotil je starega prijatelja Torka, ki mu je bil nekoliko podoben), Danny Hutton (ki je pozneje zaslovel s skupino Three Dog Night), Harry Nilsson (ki je pozneje spoznal opice, zanje pisal in z njimi snemal) in Paul Williams (ki je deset let prej zaradi Dolenza izgubil vlogo v Circus Boy; opice so kasneje posnele njegovo pesem Someday Man). Kasneje se je govorilo, da naj bi se na avdicijo prijavil tudi Charles Manson, vendar je bil takrat zaprt. ^[]

Bob Rafelson in Bert Schneider sta si želela snemati filme, vendar sta pri tem imela malo izkušenj. Schneiderjev oče je bil predsednik družbe Columbia Pictures in jima je ponudil priložnost, da posnameta pilotno epizodo za televizijsko serijo. Če bi serijo prodali mreži, bi lahko producirala in režirala epizode ter si tako pridobila izkušnje.

Rafelson je že prej želel ustvariti nekaj, kar bi vključevalo glasbenike in njihovo življenje. Ko so Beatli nastopili v filmih A Hard Day's Night in Help! , so jih ljudje z veseljem gledali na zaslonu, ko so igrali svoje življenje in uprizarjali komedijo, obenem pa igrali glasbo. Rafelson in Schneider sta prilagodila to, kar sta videla v filmih o Beatlih, pa tudi v ameriških filmih in na televiziji. Medtem ko so bili Beatli vedno prikazani kot priljubljena in znana skupina, bi njuna predstava govorila o neznani skupini, ki išče priložnost, da bi postala slavna.

Pilotna epizoda je bila posneta jeseni 1965. Prvo predvajanje za testno občinstvo ni bilo dobro ocenjeno, vendar je bila predelana različica zelo dobro ocenjena in serija je bila prodana televiziji NBC. Da bi zagotovili dovolj glasbe za serijo, so najeli glasbenega založnika Dona Kirshnerja. Njegovi skladatelji iz stavbe Brill Building so bili med najboljšimi mladimi talenti.

Igralec James Frawley, sin Williama Frawleyja (iz serije I Love Lucy), je želel postati filmski režiser. Sodeloval je z Rafelsonom in Schneiderjem, nato pa z Monkees, ko so bili izbrani. Pred začetkom snemanja serije je Frawley šest tednov delal s člani, jih učil o improvizaciji v igri in komediji ter jim pomagal pri učenju igranja likov.

Skupina The Monkees je na televiziji NBC nastopala dve sezoni, skupaj je bilo posnetih 58 epizod. Oddaja je leta 1967 prejela dve nagradi emmy, in sicer za izjemno komično serijo in izjemen režijski dosežek v komediji. Serija je poskrbela za promocijo plošč skupine The Monkees, njihova glasba pa je vzbudila zanimanje za ogled oddaje. Čeprav je bilo naravno občinstvo oddaje otroci in najstniki, so bile v njej tudi šale in druge stvari, v katerih so lahko uživali starejši gledalci. Skupina se je včasih pogovarjala neposredno z občinstvom in se norčevala iz dejstva, da nastopajo v televizijski oddaji. Številne epizode so se končale s kratkimi intervjuji z opicami, v katerih so govorile o svoji karieri in stvareh, ki so jim bile pomembne. Tako so imeli njihovi oboževalci občutek, da poznajo člane skupine.

V vsaki epizodi sta bili dve pesmi. Ena je bila običajno enostranska, druga pa je bila nova pesem. Skupina je s posnetki pred kamero sinhronizirala ustnice, snemala pa je tudi nepovezane prizore na naključnih mestih s poljubnimi predmeti. Ti so bili zmontirani skupaj in imenovani "rompi". Videti so bili zelo podobni glasbenim videospotom.

Velik problem, s katerim so se Monkees soočali, so bile obtožbe, da nihče od njih ne zna igrati glasbila, saj so glasbo na njihovih prvih ploščah večinoma ustvarjali studijski glasbeniki. Nesmith in Dolenz sta igrala kitaro, Dolenz pa se je učil igranja bobnov, da je lahko igral bobne pred kamero. Tork je igral kitaro, klaviature in banjo. Jones se je naučil igrati bobne in kitaro, posebej zanj pa je bila izdelana bas kitara po meri. Igral je tudi tolkala, kot je tamburin.

Skupina je imela malo izkušenj s skupnim igranjem in ni bila sposobna ustvariti glasbe, ki bi bila potrebna za začetek nastopa. Producenti so sprva načrtovali uporabo vnaprej posnete glasbe in ta načrt so tudi uresničili. Don Kirshner je imel dober instinkt, saj je vedel, kaj se bo dobro prodajalo, zato je prevzel vodenje snemanja in omejil sodelovanje skupine Monkees pri ustvarjanju glasbe. Pri večini pesmi prve sezone so člani le peli in na ploščah niso igrali. Boyce in Hart sta tudi opazila, da so se vse štiri skupine Monkees, ko so bile skupaj v studiu, med snemanji skušale med seboj nasmejati, zato stvari niso bile dokončane. Zato sta začela skupino na snemanje voditi po enega ali dva. Kirshner je tudi odobril, da Nesmith za vsak album Monkees producira dve svoji pesmi. Nesmith je lahko izbral glasbenike in pel, ni pa smel sam igrati na ploščah.

Sčasoma se je skupina glasbeno izpopolnila in želela še eno priložnost, da bi igrala na lastnih posnetkih. Začeli so tudi nastopati v živo za občinstvo. Kirshner si ni premislil, izdal je celoten album, ne da bi o tem obvestil skupino, in načrtoval izdajo novega singla. Nesmith se je prepiral s Kirshnerjem in njegovim odvetnikom (da bi pokazal svojo jezo, je s pestjo zabodel v zid) in sklical tiskovno konferenco, na kateri je medijem povedal o svojem nezadovoljstvu z načinom ustvarjanja glasbe. Mnogi so menili, da je to dokaz, da so Monkees prevaranti in da si ne zaslužijo biti priljubljeni. Da bi se dokazali, so Monkees posneli nov singel in nato nov album, na katerem je vsak član igral instrumente. Nove plošče se niso prodajale tako dobro kot prve, vendar so se počutile bolje, ker so vedele, da je glasba res njihova, in še vedno so imele uspešnice.

Kirshner je izdal singel "A Little Bit Me, A Little Bit You" (ki ga je napisal Neil Diamond), ne da bi prej dobil dovoljenje. To je bil zadosten razlog, da so ga odpustili iz produkcijske skupine Monkees. Kirshnerjevi karieri to ni škodilo in je še naprej produciral drugo glasbo po svoje, vključno s pesmimi za skupino The Archies. Pozneje je vodil oddajo Don Kirshner's Rock Concert, v kateri so nastopale glasbene skupine v živo.

Skupina Monkees se je naveličala iste "formule" iz epizode v epizodo (Davy Jones se je zaljubil v dekle, preostali člani skupine pa so mu pomagali, da se je z njo pobral) in je namesto tega želela poskusiti z variete. NBC in producenti oddaje niso želeli spremeniti načina izvajanja oddaje. Obe strani se nista mogli sporazumeti in oddajo so odpovedali, čeprav je bila še vedno priljubljena.

Po koncu televizijske serije so Monkees igrali v filmu Head in posebnem televizijskem filmu 33 1/3 Revolutions per Monkee. Nobena od njih ni bila uspešna, poznejše plošče skupine pa niso bile uspešnice. Skupina Monkees je še naprej nastopala za občinstvo, vendar je na njihove nastope hodilo vedno manj ljudi. Člani skupine so drug za drugim prenehali z delom. Tork je odšel konec leta 1968, češ da je izčrpan. Nesmith je odšel leta 1970, da bi ustanovil svojo skupino. Jones je odšel leta 1970 in se vrnil k samostojnemu nastopanju.

Od leta 1969 do 1972 so se Monkees pojavljali v ponovitvah na CBS, najprej v času kosila, pozneje pa skupaj s sobotnimi risankami. Kasneje, med letoma 1972 in 1973, je serijo predvajal ABC.

V naslednjem desetletju je vsak nekdanji Monkee poskušal različne stvari. Tork je delal kot glasbenik, učitelj in pojoči natakar. Nesmith je nadaljeval kariero na področju country glasbe, nato pa začel snemati videospote. Jones in Dolenz sta pela na ploščah. Jones je več delal v gledališču, Dolenz pa je glasoval v risankah.

Dolenz in Jones sta se leta 1976 združila z Boyceom in Hartom, da bi koncertirala in izvajala stare uspešnice skupine Monkees. Skupaj so posneli tudi nov album. Kasneje sta Jones in Dolenz odšla v Anglijo, kjer sta nastopila v predstavi Harryja Nilssona The Point! Oba sta ostala v Angliji. Jones je nastopal v Godspellu in drugih glasbenih igrah ter se prekvalificiral v žokija. Dolenz je postal televizijski režiser in producent. V teh letih je Nesmith ustanovil svoje podjetje za produkcijo glasbe in videospotov. Tork se je vrnil k nastopanju in občasnemu snemanju plošč.

Skupina The Monkees se je od leta 1975 pojavljala v sindikatu, ki so ga običajno popoldne predvajale lokalne televizijske postaje. Izdan je bil kompilacijski album The Monkees Greatest Hits, njihove stare uspešnice pa so še vedno predvajali na radijskih postajah. Kasneje je izšel še drugi album Greatest Hits.

Leta 1986 so se Tork, Jones in Dolenz ponovno združili v okviru turneje "oldies show". MTV je neko nedeljo predvajal skoraj vse epizode njihove stare serije, da bi promoviral turnejo, in ta je postala nepričakovana uspešnica. Dvajset let po njihovem začetku se je za skupino Monkees zanimala nova generacija mladih. Turneja je iz majhne postala velika in Monkees so se vrnili. MTV in skupina Monkees sta dobro sodelovala. Nickelodeon, sestrska mreža MTV-ja, je predvajal njihove serije, skupina pa se je konec osemdesetih let pojavljala na Nickelodeonu in MTV-ju. Nesmith se zaradi svoje producentske kariere večinoma ni pridružil ponovni združitvi, vendar se je z njimi nekajkrat redko pojavil. Tudi drugi člani so med turnejami nadaljevali svoje solistične kariere.

V devetdesetih letih so združene skupine Monkees še naprej koncertirale in gostovale na televiziji. Nesmith se jim je ponovno pridružil pri snemanju novega albuma Justus, posebnega televizijskega programa in z njimi nastopil na odru v Angliji. Vendar je odšel, ko so začeli turnejo po Združenih državah, in se ni več vrnil. Po letu 2000 so koncertirali redkeje. Tork je ponovno odšel leta 2001, Jones in Dolenz pa sta nazadnje sodelovala leta 2002.

Vse epizode televizijskih serij so naprodaj na DVD-ju (prav tako njihov film Head), vse njihove plošče pa so naprodaj na zgoščenki. Podjetje Rhino Records je odkupilo pravice za vsa njihova dela in še vedno skrbi za izdaje Monkees.

Dolenz, Tork in Jones so leta 2011 gostovali v Veliki Britaniji in ZDA. Davy Jones je umrl 29. februarja 2012 v Stuartu na Floridi. Skupina The Monkees je nato nadaljevala turnejo z Nesmithom, Dolenzom in Torkom.

Peter Tork je umrl 21. februarja 2019 v družinski hiši v Connecticutu. Peter je podlegel 10-letni bolezni adenoidnega cističnega karcinoma, redkega raka žlez slinavk.

• The Monkees Tale, Eric Lefcowitz, Last Gasp Press, San Francisco, Kalifornija
• Monkeemania, Glenn A. Baker, Plexus Publishing, Medford, New Jersey
• I'm A Believer, Micky Dolenz in Mark Bego, Rowman & Littlefield, Lanham, Maryland