Uvertura 1812 (Čajkovski): zgodovina, pomen in topniški vrhunec

Uvertura 1812 P. I. Čajkovskega: poglobljen vpogled v zgodovino, pomen in znameniti topniški vrhunec, ki navdušuje generacije.

Avtor: Leandro Alegsa

Uvertura 1812 (francosko: Ouverture solennelle "L'Année 1812" (francosko: Ouverture solennelle "L'Année 1812"); rusko: Toržestvennaja uvertjura 1812 goda) (op. 49) je orkestralno delo Pjotra Iljiča Čajkovskega. Spominja se ruske obrambe leta 1812 pred Napoleonovo napredujočo Grande Armée v bitki pri Borodinu med francosko invazijo na Rusijo.

Uvertura je bila prvič javno uprizorjena 20. avgusta 1882 (NS; datum OS je bil 8. avgust). Prizorišče je bila katedrala Kristusa Odrešenika v Moskvi. Uvertura je najbolj znana po svojem vrhuncu s topniškim ognjem in zvonjenjem zvoncev.

Zgodovinski ozadje in nastanek

Čajkovski je uverturo oblikoval kot slovesno, priložnostno delo v spomin na rusko obrambo leta 1812 in kot del obeležitve obletnice dogodkov, povezanih z vojno proti Napoleonu. Delo je bilo dokončano leta 1880, a je bilo javno izvedeno šele ob posvetitvi nove katedrale Kristusa Odrešenika v Moskvi leta 1882. Za premiero jo je vodil dirigent Ippolit Al'tani.

Čeprav gre za programatsko in zelo odmevno skladbo, je Čajkovski sam do nje gojil mešane občutke. Zanimalo ga je ustvarjanje velikih zvočnih učinkov in dramatičnega pripovedovanja, hkrati pa je uverturo razumel tudi kot priložnostno, ne povsem v skladu z njegovo bolj intimno in kompleksno glasbeno poetiko.

Sestava, teme in orkestracija

Uvertura združuje več glasbenih elementov, ki simbolično predstavljajo konflikt in zmago. Med najbolj prepoznavnimi sta francoska himna "La Marseillaise", ki simbolizira napadalno Francijo, in ruska cerkvena/imperialna glasba — med drugim odmevna uporaba cesarske himne »Bog varuj cesarja« — kot predstavnica ruske odpornosti. Poleg teh tem Čajkovski vpelje tudi ljudske motive in cerkvene chantne fraze, ki prispevajo k narativnemu kontrastu dela.

Orkestracija je izredno bogata: veliko pihal, močna sekcija trobil in bobnov ter širok spekter udaral in dodatnih zvočil. Posebnost uverture je zahteva po zunanjem zvočnem efektu — zvonovi in topniški streli — ki so del skladateljevega zvočnega načrta in dramatičnega vrhunca. V izvirnem nastopu so zato sodelovali cerkveni zvonovi in topovi v zunanjih razmerah katedrale.

Izvedbene prakse in praktični vidiki

Uporaba topov in zvonov dela 1812 naredi tehnično zahtevno za izvedbo. V praksi so zaradi varnostnih in logističnih razlogov pogosto uporabljeni nadomestni učinki: posneti strelni učinki, orkestračni imitatorji topništva (npr. bas bobni, tam-tam) in klic zvonov z zvončkov ali tubularnih zvoncev. Pri večjih zunanjih dogodkih ali svečanostih (npr. orkestri prireditve ob državnih praznikih) so bili topovi uporabljeni tudi v modernih izvedbah, kar zahteva posebno koordinacijo z lokalnimi oblastmi in tehnično ekipo.

Dirigenti pogosto prilagajajo dinamiko in tempo, da so učinki (topniški streli, zvonovi) sinhronizirani z orkestrskimi poudarki. Zaradi teh posebnosti je uvertura tudi priljubljena za izvedbe z velikimi resnotami in orkestri, ki si želijo spektakularnega zaključka koncerta.

Pomen, recepcija in vpliv

Čeprav so kritiki ob prvih izvedbah opazili njen priložnostni značaj in dramaturško neposrednost, je uvertura hitro postala izjemno priljubljena pri širši publiki. Njena prepoznavnost izvira iz mogočne finalne kulminacije in kontrastov med melodijami, ki pripovedujejo zgodbo poraza in zmage.

V 20. in 21. stoletju je Uvertura 1812 pogosto uporabljena na patriotskih prireditvah, ognjemetih in filmskih ter televizijskih prireditvah. V ZDA je znana tudi zaradi predstav z topniškimi učinki — med drugim so jo pogosto izvajali priljubljeni orkestri na velikih javnih koncertih (npr. Boston Pops). Kljub kritikam glede melodramatičnosti ostaja eno najbolj prepoznavnih del klasičnega repertoarja.

Zaključek

Uvertura 1812 je skladba, ki združuje zgodovinski spomin, simboliko glasbenih tem in spektakularne zvočne učinke. Čeprav je delo v očeh nekaterih glasbenikov plitkeje zgradbe, ima neizpodbiten kulturni vpliv in sposobnost, da v poslušalcu sproži močna čustva — od sloga in ponosa do dramatične napetosti. Zaradi svoje velikosti in zahtevnosti ostaja priljubljena izbira za slavnostne izvedbe in koncerte na prostem.

Čajkovski leta 1893Zoom
Čajkovski leta 1893

Instrumentacija

Uvertura 1812 je napisana za orkester, ki uporablja naslednja glasbila:

Pihala

1 pikolo

2 flavti

2 hoboji

1 angleški rog

2 klarineta v B-duru

2 fagota

Medeninasti

4 rogovi v F

2 korneta v B-duru

2 trobentici v Es-duru

3 trobila

1 tuba

Udarna glasbila

Timpani

Basovski boben

Snare Drum

Činele

Tamburin

Trikotnik

Carillon

Del

Pihalni orkester

Strune

Violine I, II

Violas

Violončelo

Dvojni basi

 

Težka artilerija

Topovi

Glasbena struktura

Uvertura 1812

Izvaja orkester kolidža Skidmore. Z dovoljenjem Musopena (levo) Uvertura 1812, izvedena s topovskim ognjem leta 2005.


Uvertura 1812 (zvočni vzorec)

Organska ureditev: Josh Perschbacher


Težave pri poslušanju teh datotek? Oglejte si pomoč za medije.

V partituri Uverture je zapisanih šestnajst topovskih strelov. Uvertura se začne s preprostim ruskim pravoslavnim troparjem Svetega križa ("Bog ohrani svoje ljudstvo"), ki ga igra osem violončel in štiri viole. V skladbi se prepletajo pastoralne in militantne teme. Uvertura vključuje ruski ljudski ples "Pri vratih, pri mojih vratih". Ob prelomnem trenutku invazije - bitki pri Borodinu - partitura zahteva pet ruskih topovskih strelov. Padajoči godalni pasus predstavlja naslednji umik francoskih sil, ki mu sledijo zmagovalni zvonovi in zmagoslavna ponovitev pesmi Bog varuj svoje ljudstvo, ko Moskva gori, da bi Francozom onemogočila zimsko bivališče. Pojavi se glasbeni prizor pregona. Iz njega se pojavi himna "Bog, varuj carja!". Uvertura uporablja kontrapunkt, da okrepi pojav leitmotiva, ki predstavlja ruske sile skozi celotno pesem.

Čeprav je bila v času Čajkovskega Bog, varuj carja! ruska himna. Leta 1812 to ni bila himna. Do leta 1815 ni bilo uradne ruske himne.

Obstaja več posnetkov uverture v transkripciji ameriškega dirigenta Igorja Buketova z naslednjimi spremembami in dodatki:

  • Uvodni del, "God Preserve Thy People", poje zbor a cappella.
  • Otroški ali ženski pevski zbor se je pridružil izvedbi skladbe "At the Gate" v duetu flavte in cor anglais.
  • Orkester in zbor se na vrhuncu združita v zmagoslavni različici pesmi "God Preserve Thy People" in "God Save the Tsar".

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je napisal Uverturo 1812?


O: Uverturo 1812 je napisal Pjotr Iljič Čajkovski.

V: Kakšen je francoski naslov Uverture 1812?


O: Francoski naslov Uverture 1812 je Ouverture solennelle "L'Année 1812".

V: Na kateri dogodek spominja uvertura?


O: Uvertura spominja na obrambo Rusije pred Napoleonovo Grande Armée v bitki pri Borodinu med francosko invazijo na Rusijo.

V: Kdaj je bila uvertura prvič javno izvedena?


O: Uvertura 1812 je bila prvič javno izvedena 20. avgusta 1882 (NS; 8. avgusta OS).

V: Kje je bila prvič javno izvedena?


O: Prva javna izvedba uverture je bila v Moskvi v katedrali Kristusa Odrešenika.

V: Kaj se vam je pri tem delu najbolj vtisnilo v spomin?


O: Najbolj nepozaben del te skladbe je njena vrhunska salva topovskega ognja in zvonjenja zvoncev.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3