Ban Ki-mun: južnokorejski diplomat, osmi generalni sekretar Združenih narodov

Ban Ki Moon (hangul: 반기문; hanja: 潘基文; rojen 13. junija 1944) je južnokorejski diplomat. Med letoma 2007 in 2016 je bil osmi generalni sekretar Združenih narodov. Kofija Annana je zamenjal 1. januarja 2007.

Ban je bil zunanji minister Južne Koreje od januarja 2004 do novembra 2006. Generalna skupščina Združenih narodov ga je 13. oktobra 2006 izvolila za osmega generalnega sekretarja.

Življenjepis in izobrazba

Ban Ki-mun se je rodil leta 1944 v kraju Ewha v provincii Chungcheongbuk-do. Diplomiral je na Univerzi Seoul National, nato pa začel dolgoletno kariero v južnokorejskem zunanjem ministrstvu. Preden je postal zunanji minister, je služboval na več diplomatskih položajih, vključno s službo v stalnem predstavništvu Južne Koreje pri Združenih narodih.

Diplomatska kariera

Ban je bil v južnokorejski diplomaciji cenjen zaradi dolgoletnih izkušenj v multilateralnih zadevah in mednarodnih odnosih. Kot zunanji minister je zastopal Južno Korejo v pomembnih mednarodnih vprašanjih in krepitev odnosov s ključnimi partnerji. Njegove izkušnje v Združenih narodih so bile odločilne pri njegovem izvoljenju za generalnega sekretarja.

Mandat pri Združenih narodih (2007–2016)

Ban Ki-mun je vodil ZN v dveh zaporednih mandatih. Njegovo vodstvo je zaznamovalo več prioritetnih področij:

  • Podnebne spremembe: Ban je energično zagovarjal ukrepe za zajezitev podnebnih sprememb, organiziral globalne pobude in podpiral diplomatska prizadevanja, ki so pripeljala do pomembnih mednarodnih dogovorov o podnebju.
  • Trajnostni razvoj: v njegovem mandatu je bila sprejeta 2030 Agenda z načrtom trajnostnega razvoja in cilji trajnostnega razvoja (SDG), ki so nadomestili Tisočletne razvojne cilje (MDG).
  • Varnost in neširjenje jedrskega orožja: Ban je poudarjal pomen mirnega reševanja konfliktov in neširjenja jedrskega orožja, zlasti v zvezi z napetostmi na Korejskem polotoku.
  • Pravičnost, človekove pravice in enakost: pod njegovim vodstvom so bile razglašene pobude za krepitev zaščite žensk, otrok in ranljivih skupin ter za izboljšanje odgovornosti ZN.

Njegov mandat ni bil brez kritik: nekatere odzive ZN na krizne razmere (npr. dolgotrajni konflikti in humanitarne krize) so kritizirali zaradi premalo hitrega ali odločnega ukrepanja. Kljub temu je Ban dokončal dva mandata in 31. decembra 2016 predal funkcijo nasledniku.

Ponovna izvolitev in odhod

Ban Ki-mun je bil za drugi mandat izvoljen leta 2011 in je funkcijo generalnega sekretarja ZN opravljal do konca leta 2016. Njegov naslednik je postal António Guterres (začetek mandata 1. januarja 2017).

Po koncu mandata

Po odhodu z mesta generalnega sekretarja se je Ban vključeval v različne mednarodne in domače dejavnosti, vključno z zagovorništvom podnebnih in razvojnih vprašanj. Leta 2017 je razmišljal o političnem angažmaju v Južni Koreji in iskal možnost kandidature za predsednika, vendar ni prevzel predsedniške funkcije.

Osebno življenje

Ban Ki-mun je poročen z Yoo Soon-taek. Par ima hčerke. Znan je po skromnem življenjskem slogu in dolgoletni predanosti diplomaciji ter mednarodnim rešitvam za globalne izzive.

Zapustina

Ban Ki-mun ostaja pomembna osebnost v sodobni diplomaciji. Njegovo delo pri promociji trajnostnega razvoja, podnebnih dogovorov in mednarodnega sodelovanja je pustilo trajen vpliv na delo Združenih narodov in na globalno politiko v začetku 21. stoletja.

Izobraževanje

Ban je leta 1970 diplomiral iz mednarodnih odnosov na Nacionalni univerzi v Seulu in leta 1985 magistriral iz javne uprave na vladni šoli Johna F. Kennedyja na Univerzi Harvard.

Osebni

Ban je poročen, ima sina in dve hčerki. Njegov materni jezik je korejščina, govori pa tudi angleško in francosko.

Ban je v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je v srednji šoli zmagal na tekmovanju iz znanja angleščine, v Washingtonu spoznal ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Tekmovanje je organiziral ameriški Rdeči križ. Dejal je, da je po tem srečanju želel postati diplomat.

Kariera

Ban se je maja 1970 zaposlil na Ministrstvu za zunanje zadeve in v času veljavnosti Yusinove ustave napredoval.

Prvič je bil napoten v tujino, in sicer v New Delhi. Nato je delal v oddelku za Združene narode na sedežu zunanjega ministrstva. V času atentata na Park Chung Hee je bil Ban prvi sekretar na južnokorejskem stalnem opazovalnem predstavništvu pri ZN v New Yorku (Južna Koreja je postala polnopravna članica ZN šele 17. septembra 1991). Nato je prevzel mesto direktorja oddelka Združenih narodov. Dvakrat je bil napoten na veleposlaništvo Republike Koreje (RK) v Washingtonu, D. C. Med tema dvema službama je bil v letih 1990-1992 generalni direktor za ameriške zadeve. Leta 1995 je napredoval na položaj namestnika ministra za načrtovanje politike in mednarodne organizacije. Nato je bil leta 1996 imenovan za svetovalca predsednika za nacionalno varnost, leta 2000 pa je prevzel položaj namestnika ministra. Nazadnje je bil svetovalec predsednika Roh Moo-hyuna za zunanjo politiko.

Med opravljanjem funkcije veleposlanika v Avstriji je bil Ban leta 1999 izvoljen za predsednika Pripravljalne komisije za Organizacijo pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO PrepCom). Med predsedovanjem Republike Koreje 56. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov leta 2001 je bil vodja kabineta predsednika Generalne skupščine.

Ban je zelo vpleten v vprašanja, povezana z odnosi med Korejama. Leta 1992 je bil podpredsednik skupne komisije za nadzor jedrskega orožja med Južno in Severno Korejo, potem ko sta Južna in Severna Koreja sprejeli skupno deklaracijo o denuklearizaciji Korejskega polotoka. Septembra 2005 je imel kot zunanji minister vodilno vlogo pri diplomatskih prizadevanjih za sprejetje skupne izjave o reševanju severnokorejskega jedrskega vprašanja v četrtem krogu šeststranskih pogovorov v Pekingu.

Ban Ki Moon in Condoleezza Rice.Zoom
Ban Ki Moon in Condoleezza Rice.

Kandidatura za generalnega sekretarja ZN

Februarja 2006 je Ban napovedal svojo kandidaturo za generalnega sekretarja ZN, ki bo konec leta 2006 zamenjal Kofija Annana. Bil je prvi Južnokorejec, ki je kandidiral za generalnega sekretarja. Na vseh štirih slamnatih volitvah, ki jih je 24. julija 2006, 14. septembra 2006, 28. septembra 2006 in 2. oktobra 2006 izvedel Varnostni svet Združenih narodov, je dobil največ glasov.

25. septembra 2006, ko so potekale te ankete, je Ban v Asia Society v New Yorku spregovoril o svoji kandidaturi in pogledih na glavna vprašanja, s katerimi se soočajo ZN. Naslednji dan je dal intervju za AsiaSource, ki deluje v okviru Asia Society, v katerem je ponovno veliko govoril o prihajajočih izzivih, s katerimi se bodo soočali ZN. V začetku leta je govoril v Svetu za zunanje odnose v New Yorku.

V neuradni anketi, ki je potekala 2. oktobra 2006, je Ban od petnajstih članic Varnostnega sveta prejel štirinajst pozitivnih glasov in eno negativno mnenje; japonska delegacija je bila edina država, ki se s tem ni popolnoma strinjala. Še pomembneje pa je, da se je Ban edini izognil vetu, medtem ko je vsak od petih drugih kandidatov prejel vsaj en glas "proti" od petih stalnih članic Sveta - Ljudske republike Kitajske, Francije, Rusije, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike. Po glasovanju je Shashi Tharoor, ki je zasedel drugo mesto, umaknil svojo kandidaturo, stalni predstavnik Kitajske pri ZN pa je novinarjem povedal, da je "na podlagi današnje slamnate ankete povsem jasno, da je minister Ban Ki Moon kandidat, ki ga bo Varnostni svet priporočil Generalni skupščini".

Varnostni svet je 9. oktobra 2006 uradno izbral Bana za svojega kandidata. Generalna skupščina, ki jo sestavlja 192 članov, je 13. oktobra 2006 z aklamacijo sprejela resolucijo o imenovanju Bana za generalnega sekretarja.

Ban Ki Moon je leta 2009 v svojem mnenju o globalnem segrevanju izjavil:

"Vsi se strinjajo, da so podnebne spremembe eksistenčna grožnja človeštvu."

21. junija 2011 je bil soglasno ponovno izvoljen za generalnega sekretarja ZN za drugi mandat.

Nagrade

Vlada Republike Koreje je Banu dvakrat podelila red za zasluge, enkrat leta 1975 in drugič leta 1986. Za svoje dosežke kot odposlanec je leta 2001 prejel veliko častno odlikovanje Republike Avstrije. Leto pozneje mu je brazilska vlada podelila veliki križ Rio Branco.

Septembra 2005 mu je Korejsko društvo v New Yorku podelilo nagrado Jamesa A. Van Fleeta za njegov prispevek k prijateljstvu med Združenimi državami Amerike in Republiko Korejo.


AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3