Corwinova sprememba (1861): poskus zaščite suženjstva in ohranitve Unije

Corwinova sprememba (1861): poskus pravne zaščite suženjstva in ohranitve Unije — zgodovinski vpogled v zadnji poskus kompromisa pred ameriško državljansko vojno.

Corwinova sprememba je predlagana sprememba ustave Združenih držav Amerike. Kongres ga je sprejel 2. marca 1861 in ga poslal v ratifikacijo državnim zakonodajnim telesom. Spremembo je v senatu predstavil senator William H. Seward iz New Yorka. Predstavnik Thomas Corwin iz Ohia jo je predstavil v predstavniškem domu. Bil je eden od več zakonov, ki jih je kongres obravnaval v neuspešnem poskusu, da bi odcepljene države privabil nazaj v Unijo in prepričal obmejne suženjske države, naj ostanejo. Tehnično je bil zakon še vedno v obravnavi v zveznih državah, če bi bil ratificiran, pa bi zaščitil "notranje institucije" zveznih držav (ki so leta 1861 vključevale suženjstvo) pred postopkom spreminjanja ustave in pred vmešavanjem Kongresa.

Kaj je Corwinova sprememba zahtevala in kakšen pomen je imela

Corwinova sprememba je v splošnem predlagala, da nobena prihodnja sprememba ustave ne sme pooblastiti Kongresa, da bi ukinil ali kakor koli posegel v "notranje institucije" posamezne države. Izraz "notranje institucije" je v kontekstu leta 1861 predvsem impliciral suženjstvo, zato je bila sprememba razumljena kot poskus ustavne zaščite te prakse v državah, kjer je bila dovoljena. Namen predloga je bil pomiriti strahove suženjskih držav in obmejnih držav ter zmanjšati pritisk na odcepljene zvezne enote, da bi se vrnile v Unijo.

Politični kontekst in odzivi

Predlog je nastal v obdobju izjemne politične napetosti: več južnih držav se je že odcepilo, nove vladajoče strukture so se oblikovale in država je bila na robu oboroženega spopada. Corwinova sprememba je bila del širših prizadevanj Kongresa in nekaterih voditeljev, da bi z ustavnimi in zakonodajnimi ukrepi zmanjšali možnost vojne in ohranili enotnost države. Kljub temu pa je bila sprememba samo eden od številnih prizadevanj in ni zadostovala, da bi preprečila izbruh ameriške državljanske vojne.

Usoda predloga in pravni učinki

Corwinova sprememba nikoli ni bila ratificirana s potrebnim številom zveznih držav in zato ni postala del ustave. Če bi bila ratificirana, bi imela pomembne pravne posledice: omejila bi pristojnost Kongresa glede zadev, ki jih je interpretirala kot "notranje institucije" posameznih držav, in bi s tem utrdila ustavno zaščito teh praks. Po sprejetju 13. amandmaja (ki je formalno ukinil suženjstvo) bi se njun odnos obravnaval kot nasprotujoč, če bi se oba amandmaja izkazala za veljavna — vendar ker Corwinova sprememba ni bila sprejeta, ni nastalo takšno pravno nasprotje.

Simbolni pomen

Corwinova sprememba ostaja zgodovinsko zanimiva kot primer zadnjih poskusov kompromisa, ki so skušali zadržati razpad države z ustavnimi jamstvi za spremembo politične ureditve. Njena vsebina in namen odražata globoko delitev ameriške družbe v obdobju pred državljansko vojno ter prikazujejo, kako so zakonodajni ukrepi pogosto sledili poskusom hitrega političnega pomirjanja.

Kratka ocena

• Predlagal: Predstavnik Thomas Corwin (House) in v senatu senator William H. Seward.
• Sprejeto v Kongresu: 2. marca 1861; poslano v ratifikacijo državam.
• Rezultat: Ni bilo ratificirano s potrebnim številom držav; ni del ustave.
• Zgodovinski pomen: Simboličen poskus zakonodajnega kompromisa za zaščito državnih institucij (vključno s suženjstvom) in ohranitev Unije, vendar ni preprečil spopada, ki je sledil.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Corwinov amandma?

V: Kdo ga je predstavil v senatu?

V: Kdo jo je predstavil v predstavniškem domu?

V: Kakšen je bil njen namen?

V: Kako bi bil ratificiran?

V: Kaj bi zaščitila, če bi bila ratificirana?

V: Ali je ta sprememba danes še vedno v obravnavi v kateri od držav?

Išči po črki