Emotikon (/ɪˈmoʊtɪkɒn/) je pisni simbol, pogosto sestavljen iz dveh ali več znakov, ki izraža razpoloženje ali obrazno mimiko avtorja. Pogosti primeri so nasmeh ":-)" ali pomežik ";-)", žalost ":(" ali presenečenje ":O". Emotikoni bralcu pomagajo zaznati ton izjave in lahko spremenijo ali pojasnijo pomen preprostega besedila. Z razvojem digitalne komunikacije je nastalo veliko različnih oblik emotikonov — od enostavnih kombinacij ločil do bolj zapletenih in umetniških oblik. Beseda "emotikon" izhaja iz zlitja angleških besed emotion (čustvo oziroma emote) in icon. V spletnih forumih, takojšnjih sporočilnikih in spletnih igrah se osnovni besedilni emotikoni pogosto samodejno nadomestijo z majhnimi slikami, ki so se začele imenovati emotikoni tudi same. Nekatere zapletene kombinacije znakov je mogoče izvesti le z znaki iz razširjenih naborov (večbajtnih znakovnih zbirk), zato so se pojavile zelo kompleksne oblike, pogosto znane pod japonskim izrazom kaomoji.

Primeri

  • Vesterni (»naklonjeni«) emotikoni: :-) ali :) (nasmeh), :-( ali :( (žalost), ;-) ali ;) (pomežik), :-D ali :D (glasen smeh), :-P ali :P (plazen jezik), :-/ (negotovost), :O ali :-O (presenečenje), :'( (solze).
  • Kaomoji (japonski slog, berejo se naravnost): (^_^), (^_^), (T_T) (jok), (¬_¬) (nevšečnost), (╯°□°)╯︵ ┻━┻ (»obrni mizo«, jezikovni izraz jeze ali frustracije), (。◕‿◕。) (prijaznost).
  • Simbolični/živalji emotikoni: :3 (mucek), :v (igračen nasmeh), »table flip« in drugi bolj kompleksni izrazi ustvarjeni z znaki Unicode.

Zgodovina

Ideje za prikaz čustev s tipografijo segajo v 19. stoletje in so se pojavile v priložnostnem oziroma humornem pisanju. Leta 1912 so se v besedilu tipkarskih strojev pojavljali različni simbolični znaki, ki so posnemali obrazne izraze (včasih z imenom snigger point ali podobno). Digitalna raba emotikonov, kot jih poznamo danes, je bila formalno zabeležena 19. septembra 1982, ko je Scott Fahlman na forumu Carnegie Mellon predlagal uporabo ":-)" in ":-(" za razlikovanje šaljivih in resnih sporočil v elektronski pošti in na oglasnih deskah.

V devetdesetih in zgodnjih dveh tisočih letih so emotikoni postali razširjeni v spletnih klepetih, SMS-sporočilih, forumih in družbenih omrežjih. Od tam se je razvila ločena veja — piktogrami, znani kot emoji — ki so bili standardizirani z uvedbo novih znakov v Unicode (velike posodobitve emoji so bile vključene v Unicode 6.0 leta 2010 in nadaljnje različice). Današnje platforme pogosto samodejno pretvorijo klasične besedilne emotikone v grafične emoji slike, kar je dodatno zameglilo razliko med pojmoma.

Vrste emotikonov

  • Preprosti ASCII emotikoni: zgrajeni zgolj iz osnovnih znakov tipkovnice (npr. :-) , :-P , :/ ). Ti so univerzalni in delujejo na skoraj vseh napravah.
  • Kaomoji: izhajajo iz Japonske in uporabljajo širši nabor znakov Unicode, zato lahko oblikujejo bolj podrobne obraze, ki ne zahtevajo nagiba glave za branje (npr. (^-^), (¬‿¬)).
  • Unicode emotikoni in emoji: grafični znaki, ki so standardizirani v Unicodeu in jih operacijski sistemi ter aplikacije prikazujejo kot barvne ikone (npr. 😀, 😢, ❤️). Čeprav jih pogosteje imenujemo »emoji«, mnogi ljudje še naprej uporabljajo izraz »emotikon« za oba.
  • Grafični emotikoni (stickers in emotikoni aplikacij): prilagojene slike ali nalepke, ki jih ponujajo aplikacije (npr. Telegram stickers, Facebook reactions).

Uporaba in pomen v komunikaciji

  • Emotikoni dodajo čustveno plast besedilu, kar zmanjša dvoumnost—na primer šala z dodanim nasmehom redkeje povzroči nesporazum.
  • Nekateri emotikoni nadomestijo besede in delujejo kot krajši način izražanja soglasja, presenečenja, naklonjenosti ipd.
  • Uporaba se razlikuje glede na kulturo, starostno skupino in platformo; v nekaterih kontekstih lahko prekomerna raba deluje neprofesionalno.

Pretvorba emotikonov v emoji in interoperabilnost

Veliko sodobnih platform samodejno pretvori določene kombinacije znakov (npr. :-) ali :P) v grafične emoji. Ker interpretacije in grafične upodobitve emoji za posamezne platforme (Apple, Google, Microsoft itd.) niso identične, se lahko sporočilo pri prejemniku prikaže nekoliko drugače, kot ga je zasnoval pošiljatelj. Prav tako nekateri starejši sistemi ne podpirajo vseh Unicode znakov, zato so kompleksnejši kaomoji ali nekateri emoji lahko prikazani kot prazni kvadratki ali zamenjani znaki.

Priporočila za uporabo in dostopnost

  • Uporabljajte emotikone zmerno in prilagodite ton sporočila: v formalnih pisnih oblikah se jim je pogosto bolje izogniti ali jih uporabljati zelo omejeno.
  • Če želite zagotoviti dostopnost, ne zanašajte se izključno na emotikone za prenos ključnega pomena informacije (osebam z bralniki zaslona lahko ti znaki niso vedno razumljivi).
  • Pri komunikaciji z mednarodnim občinstvom se zavedajte kulturnih razlik — en emotikon lahko v različni kulturi pomeni različno.

Emotikoni so preprost, a zmogljiv način, kako v pisno besedilo vnesti čustva in ton. Njihova oblika se je skozi čas razvila od preprostih tipografskih kombinacij do bogatega niza Unicode emoji in umetniških nalepk, pri čemer vsaka oblika nosi svoje prednosti in omejitve.

več o ločilih | mešanica | angleških | internetu so | elektronski pošti