Cestno kolesarsko dirkanje

Vrste cestnih dirk

Enodnevne dirke

Enodnevne dirke potekajo en dan. Dirka je lahko dolga od nekaj kilometrov do več kot 200 km. Trasa dirke je lahko speljana od enega kraja do drugega ali pa obsega več krogov po krožišču. Nekatere trase vodijo kolesarje od startnega mesta in se končajo z več krogi po krožišču. To pripomore k vznemirjenju množice na cilju.

Vožnja na čas

Posamezna vožnja na čas je dogodek, na katerem kolesarji sami tekmujejo s časom. Pri ekipnem kronometru pa kolesarji tekmujejo s časom. Pri obeh vrstah vožnje na čas vsak kolesar ali ekipa začne dirko ob različnem času, tako da je vsak start pošten in enakopraven. Zmagovalec je kolesar ali ekipa, ki dirko zaključi z najhitrejšim časom. Dirka je dolga od nekaj kilometrov do 60 in le redko več kot 100 km.

Etapne dirke

Etapne dirke so sestavljene iz dirk, ki potekajo več dni zapored. Te dirke se imenujejo etape. Tekmovalec z najmanjšim skupnim časom, s katerim zaključi vse etape, je skupni zmagovalec. Imenuje se zmagovalec splošne razvrstitve (GC). Etapne dirke imajo pogosto še druge nagrade, kot so nagrade za zmagovalce posameznih etap, zmagovalca točkovne razvrstitve in zmagovalca "kralja gora". Nekatere etapne dirke vključujejo vožnje na čas ali ekipne vožnje na čas. Zmagovalec etape je tisti, ki tisti dan prvi prečka ciljno črto, ali kolesar (ali ekipa), ki na progi doseže najnižji čas.

Ultramaratoni

Te dirke so zelo dolge enostopenjske dirke. Običajno trajajo več dni. Zmagovalec je tisti, ki prvi prečka ciljno črto. Kolesarji si vzamejo odmor po svojem urniku. Eden najbolj znanih ultramaratonov je Race Across America (RAAM). To je enostopenjska dirka od obale do obale brez postanka. Tekmovalci v približno enem tednu prevozijo približno 3 000 milj.

Tour of Gippsland - etapna dirka v Avstraliji, ki se vzpenja po slikovitem območju okrožja Omeo.

Ekipe

Zmagovalec dirke je kolesar, ki prvi prevozi ciljno črto. Veliko kolesarjev se združi v ekipe. Ekipe imajo običajno komercialne sponzorje in se imenujejo po glavnem sponzorju. Nekatere znane ekipe se na primer imenujejo T-Mobile, Rabobank, ONCE in Lampre. Na profesionalnih dirkah je lahko v ekipi do dvanajst članov. Kolesarji v ekipi se odločijo, kateri član ekipe ima najboljše možnosti za zmago na dirki. Izbira je odvisna od tega, kako hribovita je proga, od možnosti, da bodo vsi skupaj končali v šprintu, in od drugih stvari. Preostali člani ekipe si bodo prizadevali, da bi mu pomagali zmagati na dirki.

Na profesionalnih dirkah se uporabljajo radijske postaje, da se lahko ekipa pogovarja med seboj in z vodjo ekipe. Direktor ekipe se pogosto vozi v moštvenem avtomobilu za dirko in spremlja celotno dirko. Vpliv radijskih postaj na taktiko dirkanja je sporen in nekateri menijo, da so radijske postaje povzročile manj razburljivo dirkanje. Septembra 2009 je Mednarodna kolesarska zveza (Union Cycliste Internationale - UCI), vodilni organ profesionalnega kolesarstva, izglasovala prepoved ekipnih radijskih postaj na moških cestnih dirkah najvišje ravni.

Vrste voznikov

Različni kolesarji imajo različne prednosti in slabosti. Zato ima lahko kolesar raje različne prireditve kot določene proge in opravlja različne vloge v ekipi.

Glavne vrste kolesarjev na cestnih kolesarskih dirkah so:

• Climber
• Puncheur
• Voznik kronometra
• Sprinter
• Domestique
• Vsestranski uporabnik

Taktika

Za zmago na dirki se uporabljajo številne taktike. Taktike se lahko razlikujejo na enournih in etapnih dirkah.

Sestavljanje

Taktika temelji na pripravi osnutka. Pri tem lahko kolesar zmanjša napor, ki ga potrebuje za pedaliranje, tako da tesno sledi kolesarju pred seboj. Z vožnjo v glavnini, imenovani peloton, lahko prihranite do 40 % energije, ki bi jo potrebovali pri samostojni vožnji. Kolesarji lahko drug drugemu pomagajo pri vožnji z veliko hitrostjo ali pa se eden od kolesarjev usede na kolo tekmeca in ga tako prisili, da opravi več dela in se prej utruja. Nekatere ekipe imajo vodjo, preostali člani ekipe pa mu dovolijo, da jih povleče, da prihranijo energijo za pomemben del dirke. V posamičnih vožnjah na čas drafting ni dovoljen.

Prekinitve

Včasih se pred glavno skupino odcepi manjša skupina kolesarjev. Če sodelujejo, lahko majhna skupina včasih vozi hitreje od glavnine, če se glavnina ne organizira, da bi jo zasledovala. Kolesarji v pobegu poskušajo zmagati na dirki, v pobegu pa je manj tekmecev za zmago.

Sprinti

Če begu ne uspe in ga peleton dohiti, sprinter običajno zmaga na dirki tako, da v zadnjih nekaj sto metrih šprintajo hitreje kot vsi ostali. Ekipa sodeluje, da bi zagotovila, da bo njen šprinter v dobrem položaju za zmago.

Vzpenja se na

Vzponi so zelo dober kraj, kjer lahko posamezni kolesar poskuša pustiti druge za seboj. Če je cilj dirke na vrhu vzpona ali blizu vrha, lahko posamezni kolesar ostane pred peletonom in zmaga na dirki.

Taktika na etapnih dirkah

Na etapni dirki je vsaka dnevna etapa kot dirka znotraj večje dirke. Vsaka etapa ima zmagovalca, ki je bodisi prvi kolesar na cilju bodisi kolesar ali ekipa z najhitrejšim časom v vožnji na čas. Po vsaki etapi se določi tudi razvrstitev v skupni razvrstitvi. Vodi kolesar z najnižjim skupnim časom vseh etap. Vodilni nosi posebno majico za etapo naslednjega dne.

Na večetapnih dirkah bo vodilni v skupnem seštevku pozorno spremljal pobege, če je v skupni razvrstitvi kolesar blizu njega. Pogosto pa se vodilni v skupnem seštevku na pobeg ne odzove. To se zgodi, če so pobegli kolesarji v skupnem seštevku daleč zadaj in nimajo možnosti, da bi prevzeli vodstvo v skupnem seštevku. Kolesarji, ki so daleč zadaj, pogosto pobegnejo, ker želijo zmagati v etapi ali zbrati točke za šprint ali gorsko plezanje. Kolesarji lahko uidejo tudi zato, da bi pridobili televizijski čas za sponzorje svoje ekipe, saj je ubežnik pogosto prikazan v televizijskem prenosu.

Ekipa kolesarjev, ki pripravlja osnutek

Pomembne kolesarske dirke

Grand tours (GT)

Najbolj znana kolesarska dirka je Tour de France, etapna dirka, ki traja tri tedne. Večinoma poteka v Franciji, običajno se konča v Parizu. Podobne dirke potekajo tudi v Italiji (Giro d'Italia) in Španiji (Vuelta a España). Te tri dirke sestavljajo "grand tours".

UCI World Tour

Poklicne dirke nadzoruje Mednarodna kolesarska zveza (Union Cycliste Internationale - UCI). Leta 2005 je začela s tekmovanjem UCI World Tour. World Tour vključuje dirke Grand Tour in druge velike etapne dirke, kot so Tour Down Under, Tour de Suisse, Paris-Nice in Critérium de Dauphiné Libéré.

Nekatere enodnevne dirke so prav tako del svetovne turneje: Spomladi so to dirke Milano-San Remo (Italija), Dirka po Flandriji (Belgija), Pariz-Roubaix (Francija), Liège-Bastogne-Liège (Belgija) in Amstel Gold Race (Nizozemska), jeseni pa Clásica de San Sebastián (Španija), HEW Cyclassics (Nemčija), Züri-Metzgete (Švica), Paris-Tours (Francija) in Giro di Lombardia (Italija).

Olimpijske igre

Kolesarstvo je na olimpijskih igrah od leta 1896. Običajno potekajo cestne dirke in posamična vožnja na čas za moške in ženske.

Svetovno prvenstvo

Druga pomembna enodnevna dirka je svetovno prvenstvo. Svetovno prvenstvo poteka vsako leto na drugi progi, na njej pa ne tekmujejo sponzorirane ekipe, temveč nacionalne. Zmagovalec nosi belo majico z barvnimi trakovi (pogosto imenovanimi "mavrični trakovi") okoli prsi.

1991 Giro d'Italia.


Kolesarjenje na poletnih olimpijskih igrah 2012 - moška vožnja na čas

Sezona

V Evropi in Združenih državah Amerike so cestne kolesarske dirke poletni šport. Sezona se lahko začne zgodaj spomladi in konča jeseni.

Kolesarska prvenstva

• Olimpijske igre
• Igre Commonwealtha
• Svetovno kolesarsko prvenstvo