Cestno kolesarstvo: definicija, zgodovina in najbolj znane dirke

Cestno kolesarjenje je šport, v katerem ljudje dirkajo s kolesi po asfaltiranih cestah. Kolesarji običajno začnejo dirko ob istem času. Zmagovalec je tisti, ki prvi pripelje do ciljne črte na koncu poti.

Cestno kolesarstvo je priljubljeno v Belgiji, Kolumbiji, na Danskem, v Franciji, Nemčiji, Italiji, Luksemburgu, na Nizozemskem, Portugalskem, v Španiji in Švici. V zadnjem času so postale zelo dobre tudi države, kot so Kazahstan, Avstralija, Venezuela, Rusija, Slovaška, Južna Afrika, Nova Zelandija, Norveška, Združeno kraljestvo, Irska, Poljska in Združene države Amerike.

Cestno kolesarstvo se je kot šport začelo leta 1868. Prvo svetovno prvenstvo je bilo leta 1893. Kolesarstvo je del olimpijskih iger od leta 1896.

Na začetku je bil ta šport priljubljen v Franciji, Španiji, Belgiji in Italiji. Med prvimi dirkami so bile Liège-Bastogne-Liège (1892), Paris-Roubaix (1896), Tour de France (1903), Milano-San Remo in Giro di Lombardia (1905), Giro d'Italia (1909) in Tour of Flanders (1913). Dandanes obstajajo še številne druge dirke, vendar te zgodovinske dirke ostajajo najbolj znane in številni kolesarji si jih želijo osvojiti.



Definicija in osnovna pravila

Cestno kolesarstvo je tekmovalna panoga kolesarstva na javnih ali zaprtih asfaltiranih cestah. Dirke se izvajajo v različnih formatih, najpogostejši pa so:

  • enodnevne dirke (klasike oziroma "one-day races"),
  • večetapne dirke (stage races, npr. tritedenske "Grand Tours"),
  • posamične časovne preizkušnje (individual time trial - ITT) in
  • ekipne časovne preizkušnje (team time trial - TTT).

Osnovno tekmovalno pravilo je, da zmaga tisti kolesar ali ekipa, ki prevozi predpisano razdaljo v najkrajšem času. Pri večetapnih dirkah šteje skupni seštevek časov (generalna razvrstitev). Med pravili so tudi določila o varnosti (obvezna čelada), prehrani (feed zone), menjavi koles ter sankcijah za nevarno vožnjo. Tekmovanja so po pravilih UCI (Mednarodne kolesarske zveze).

Vrste dirk in najpomembnejše tekme

V cestnem kolesarstvu ločimo različne vrste dirk glede na teren in format. Nekatere so znane kot "Monumenti" oziroma klasike z dolgo tradicijo. Med najpomembnejšimi tekmami so:

  • Grand Tours — tritedenske etape: Tour de France, Giro d'Italia ( in Vuelta a España. Ti dogodki privabljajo najboljše ekipe in so vrhunec sezone za večino specialistov za skupni seštevek.
  • Monumenti — pet najbolj prestižnih enodnevnih dirk: Milano–San Remo, Paris-Roubaix, Liège-Bastogne-Liège, Giro di Lombardia ter Tour of Flanders. Te dirke imajo dolgo zgodovino in velik status.
  • Svetsko prvenstvo — letno tekmovanje, ki podeli mavrično majico najboljšemu v cestni dirki in časovni preizkušnji.
  • Olimpijske igre — cestna dirka in časovni preizkus kot del olimpijskega programa.

Oprema in tehnologija

Kolesa za cestno kolesarstvo so lahka, aerodinamična in namenjena za vožnjo po gladkih podlagah. Glavne značilnosti:

  • lahka ogrodja (ogljikova vlakna, aluminij),
  • spuščeni (drop) krmili in ozke pnevmatike z visokim tlakom,
  • večstopenjski menjalniki s širokim razponom prestav,
  • clipless pedala in kolesarske čevlje za učinkovitejši prenos moči,
  • merilniki moči (power meters) in radiosistemi za komunikacijo z dirkaškimi direktorji na dirkah višje ravni.

Chemična in tehnološka napredka sta vplivala na velik porast učinkovitosti in hitrosti, obenem pa UCI postavlja tehnične omejitve (teža kolesa, dimenzije, stopnja aerodinamičnih pripomočkov).

Taktika, ekipe in vloge

Cestno kolesarstvo je moštveni šport, čeprav zmaguje posameznik. Ekipe imajo različne vloge:

  • kapetan (lead/leader) – tisti, ki ga ekipa varuje in podpira z namenom skupne zmage ali etapne zmage,
  • domestique – pomočniki, ki brzdajo, prinašajo hrano/pijačo in pobirajo vetrovne naloge,
  • sprinter – specializiran za končne pospeške na ravninah,
  • gorski specialist (climber) – močan v gorah,
  • czasovkar – specializiran za posamične časovnice.

Glavne taktike vključujejo formiranje pobegov (breakaways), delo v čelni skupini (lead-out) pri sprintih, zaščito kapetana pred vetrom (drafting) ter uporabo taktike v presekanih pogojih (echelons) in v gorah za napade na skupni seštevek.

Zgodovina in razvoj

Cestno kolesarstvo izhaja iz 19. stoletja, ko so se pojavile prve organizirane dirke. Pomembni zgodovinski mejniki vključujejo nastanek prvih maratonov na cestah in razvoj profesionalnih ekip v začetku 20. stoletja. Kot omenjeno zgoraj, so bile nekatere najstarejše in še danes tradicionalne dirke ustanovljene konec 19. in v začetku 20. stoletja (npr. Liège-Bastogne-Liège, Paris-Roubaix, Tour de France, Tour of Flanders, Giro d'Italia (). V 20. stoletju je šport rasel v popularnosti in se globalno razširil.

V zadnjih desetletjih se je povečala profesionalizacija, uvedba telemetrije (power meters, GPS), bolj strukturiran trening in strog nadzor dopinga (UCI, WADA, biološki potni list). Žal je zgodovina športa zaznamovana tudi z dopinškimi aferami, zato so bili uvedeni strogi nadzorni mehanizmi in izobraževanja o etiki ter varnosti.

Žensko cestno kolesarstvo in razvoj scene

Žensko cestno kolesarstvo hitro napreduje; obstajajo profesionalne ženske ekipe, dirke za svetovni pokal in svetovno prvenstvo. Povečuje se tudi pokritost v medijih in število proračunov za ženske ekipe, čeprav še vedno obstajajo izzivi glede plačil in vidnosti v primerjavi z moškim profesionalnim modnim kolesarstvom.

Varnost, pravila in etika

Varnost kolesarjev je ključna: obvezna uporaba čelad, kontrola vozišč, prisotnost medicinske službe in avtomobilne spremljevalne službe (neutral service). Tekmovalni sodniki (commissaires) nadzorujejo spoštovanje pravil glede prehitevanja, nevarnih manevrov, podpore iz vozil in uporabe nedovoljenih sredstev.

Zaključek

Cestno kolesarstvo je kompleksen in raznolik šport, ki združuje vzdržljivost, taktiko, tehniko in timsko delo. Od lokalnih amaterskih dirk do prestižnih Grand Tours in enodnevnih klasikov, ponuja širok spekter tekmovanj za različne tipe kolesarjev ter ostaja ena izmed najbolj gledanih kolesarskih disciplin na svetu.

 Kolesarji na dirki Tour de France, Pariz, 27. julij 2014Zoom
Kolesarji na dirki Tour de France, Pariz, 27. julij 2014

Vrste cestnih dirk

Enodnevne dirke

Enodnevne dirke potekajo en dan. Dirka je lahko dolga od nekaj kilometrov do več kot 200 km. Trasa dirke je lahko speljana od enega kraja do drugega ali pa obsega več krogov po krožišču. Nekatere trase vodijo kolesarje od startnega mesta in se končajo z več krogi po krožišču. To pripomore k vznemirjenju množice na cilju.

Vožnja na čas

Posamezna vožnja na čas je dogodek, na katerem kolesarji sami tekmujejo s časom. Pri ekipnem kronometru pa kolesarji tekmujejo s časom. Pri obeh vrstah vožnje na čas vsak kolesar ali ekipa začne dirko ob različnem času, tako da je vsak start pošten in enakopraven. Zmagovalec je kolesar ali ekipa, ki dirko zaključi z najhitrejšim časom. Dirka je dolga od nekaj kilometrov do 60 in le redko več kot 100 km.

Etapne dirke

Etapne dirke so sestavljene iz dirk, ki potekajo več dni zapored. Te dirke se imenujejo etape. Tekmovalec z najmanjšim skupnim časom, s katerim zaključi vse etape, je skupni zmagovalec. Imenuje se zmagovalec splošne razvrstitve (GC). Etapne dirke imajo pogosto še druge nagrade, kot so nagrade za zmagovalce posameznih etap, zmagovalca točkovne razvrstitve in zmagovalca "kralja gora". Nekatere etapne dirke vključujejo vožnje na čas ali ekipne vožnje na čas. Zmagovalec etape je tisti, ki tisti dan prvi prečka ciljno črto, ali kolesar (ali ekipa), ki na progi doseže najnižji čas.

Ultramaratoni

Te dirke so zelo dolge enostopenjske dirke. Običajno trajajo več dni. Zmagovalec je tisti, ki prvi prečka ciljno črto. Kolesarji si vzamejo odmor po svojem urniku. Eden najbolj znanih ultramaratonov je Race Across America (RAAM). To je enostopenjska dirka od obale do obale brez postanka. Tekmovalci v približno enem tednu prevozijo približno 3 000 milj.



Tour of Gippsland - etapna dirka v Avstraliji, ki se vzpenja po slikovitem območju okrožja Omeo.Zoom
Tour of Gippsland - etapna dirka v Avstraliji, ki se vzpenja po slikovitem območju okrožja Omeo.

Ekipe

Zmagovalec dirke je kolesar, ki prvi prevozi ciljno črto. Veliko kolesarjev se združi v ekipe. Ekipe imajo običajno komercialne sponzorje in se imenujejo po glavnem sponzorju. Nekatere znane ekipe se na primer imenujejo T-Mobile, Rabobank, ONCE in Lampre. Na profesionalnih dirkah je lahko v ekipi do dvanajst članov. Kolesarji v ekipi se odločijo, kateri član ekipe ima najboljše možnosti za zmago na dirki. Izbira je odvisna od tega, kako hribovita je proga, od možnosti, da bodo vsi skupaj končali v šprintu, in od drugih stvari. Preostali člani ekipe si bodo prizadevali, da bi mu pomagali zmagati na dirki.

Na profesionalnih dirkah se uporabljajo radijske postaje, da se lahko ekipa pogovarja med seboj in z vodjo ekipe. Direktor ekipe se pogosto vozi v moštvenem avtomobilu za dirko in spremlja celotno dirko. Vpliv radijskih postaj na taktiko dirkanja je sporen in nekateri menijo, da so radijske postaje povzročile manj razburljivo dirkanje. Septembra 2009 je Mednarodna kolesarska zveza (Union Cycliste Internationale - UCI), vodilni organ profesionalnega kolesarstva, izglasovala prepoved ekipnih radijskih postaj na moških cestnih dirkah najvišje ravni.



Vrste voznikov

Različni kolesarji imajo različne prednosti in slabosti. Zato ima lahko kolesar raje različne prireditve kot določene proge in opravlja različne vloge v ekipi.

Glavne vrste kolesarjev na cestnih kolesarskih dirkah so:

  • Climber
  • Puncheur
  • Voznik kronometra
  • Sprinter
  • Domestique
  • Vsestranski uporabnik



Taktika

Za zmago na dirki se uporabljajo številne taktike. Taktike se lahko razlikujejo na enournih in etapnih dirkah.

Sestavljanje

Taktika temelji na pripravi osnutka. Pri tem lahko kolesar zmanjša napor, ki ga potrebuje za pedaliranje, tako da tesno sledi kolesarju pred seboj. Z vožnjo v glavnini, imenovani peloton, lahko prihranite do 40 % energije, ki bi jo potrebovali pri samostojni vožnji. Kolesarji lahko drug drugemu pomagajo pri vožnji z veliko hitrostjo ali pa se eden od kolesarjev usede na kolo tekmeca in ga tako prisili, da opravi več dela in se prej utruja. Nekatere ekipe imajo vodjo, preostali člani ekipe pa mu dovolijo, da jih povleče, da prihranijo energijo za pomemben del dirke. V posamičnih vožnjah na čas drafting ni dovoljen.

Prekinitve

Včasih se pred glavno skupino odcepi manjša skupina kolesarjev. Če sodelujejo, lahko majhna skupina včasih vozi hitreje od glavnine, če se glavnina ne organizira, da bi jo zasledovala. Kolesarji v pobegu poskušajo zmagati na dirki, v pobegu pa je manj tekmecev za zmago.

Sprinti

Če begu ne uspe in ga peleton dohiti, sprinter običajno zmaga na dirki tako, da v zadnjih nekaj sto metrih šprintajo hitreje kot vsi ostali. Ekipa sodeluje, da bi zagotovila, da bo njen šprinter v dobrem položaju za zmago.

Vzpenja se na

Vzponi so zelo dober kraj, kjer lahko posamezni kolesar poskuša pustiti druge za seboj. Če je cilj dirke na vrhu vzpona ali blizu vrha, lahko posamezni kolesar ostane pred peletonom in zmaga na dirki.

Taktika na etapnih dirkah

Na etapni dirki je vsaka dnevna etapa kot dirka znotraj večje dirke. Vsaka etapa ima zmagovalca, ki je bodisi prvi kolesar na cilju bodisi kolesar ali ekipa z najhitrejšim časom v vožnji na čas. Po vsaki etapi se določi tudi razvrstitev v skupni razvrstitvi. Vodi kolesar z najnižjim skupnim časom vseh etap. Vodilni nosi posebno majico za etapo naslednjega dne.

Na večetapnih dirkah bo vodilni v skupnem seštevku pozorno spremljal pobege, če je v skupni razvrstitvi kolesar blizu njega. Pogosto pa se vodilni v skupnem seštevku na pobeg ne odzove. To se zgodi, če so pobegli kolesarji v skupnem seštevku daleč zadaj in nimajo možnosti, da bi prevzeli vodstvo v skupnem seštevku. Kolesarji, ki so daleč zadaj, pogosto pobegnejo, ker želijo zmagati v etapi ali zbrati točke za šprint ali gorsko plezanje. Kolesarji lahko uidejo tudi zato, da bi pridobili televizijski čas za sponzorje svoje ekipe, saj je ubežnik pogosto prikazan v televizijskem prenosu.



Ekipa kolesarjev, ki pripravlja osnutekZoom
Ekipa kolesarjev, ki pripravlja osnutek

Pomembne kolesarske dirke

Grand tours (GT)

Najbolj znana kolesarska dirka je Tour de France, etapna dirka, ki traja tri tedne. Večinoma poteka v Franciji, običajno se konča v Parizu. Podobne dirke potekajo tudi v Italiji (Giro d'Italia) in Španiji (Vuelta a España). Te tri dirke sestavljajo "grand tours".

UCI World Tour

Poklicne dirke nadzoruje Mednarodna kolesarska zveza (Union Cycliste Internationale - UCI). Leta 2005 je začela s tekmovanjem UCI World Tour. World Tour vključuje dirke Grand Tour in druge velike etapne dirke, kot so Tour Down Under, Tour de Suisse, Paris-Nice in Critérium de Dauphiné Libéré.

Nekatere enodnevne dirke so prav tako del svetovne turneje: Spomladi so to dirke Milano-San Remo (Italija), Dirka po Flandriji (Belgija), Pariz-Roubaix (Francija), Liège-Bastogne-Liège (Belgija) in Amstel Gold Race (Nizozemska), jeseni pa Clásica de San Sebastián (Španija), HEW Cyclassics (Nemčija), Züri-Metzgete (Švica), Paris-Tours (Francija) in Giro di Lombardia (Italija).

Olimpijske igre

Kolesarstvo je na olimpijskih igrah od leta 1896. Običajno potekajo cestne dirke in posamična vožnja na čas za moške in ženske.

Svetovno prvenstvo

Druga pomembna enodnevna dirka je svetovno prvenstvo. Svetovno prvenstvo poteka vsako leto na drugi progi, na njej pa ne tekmujejo sponzorirane ekipe, temveč nacionalne. Zmagovalec nosi belo majico z barvnimi trakovi (pogosto imenovanimi "mavrični trakovi") okoli prsi.



1991 Giro d'Italia.Zoom
1991 Giro d'Italia.

Kolesarjenje na poletnih olimpijskih igrah 2012 - moška vožnja na časZoom
Kolesarjenje na poletnih olimpijskih igrah 2012 - moška vožnja na čas

Sezona

V Evropi in Združenih državah Amerike so cestne kolesarske dirke poletni šport. Sezona se lahko začne zgodaj spomladi in konča jeseni.



Kolesarska prvenstva



Vprašanja in odgovori

V: Kaj so cestne kolesarske dirke?


O: Cestno kolesarstvo je šport, v katerem ljudje dirkajo s kolesi po asfaltiranih cestah. Zmagovalec je tisti, ki prvi pripelje do ciljne črte na koncu poti.

V: Kje so priljubljene cestne kolesarske dirke?


O: Cestne kolesarske dirke so priljubljene v Belgiji, Kolumbiji, na Danskem, v Franciji, Nemčiji, Italiji, Luksemburgu, na Nizozemskem, Portugalskem, v Španiji in Švici. V zadnjem času so postale zelo dobre tudi v državah, kot so Kazahstan, Avstralija, Venezuela, Rusija, Slovaška, Južna Afrika, Nova Zelandija, Norveška, Združeno kraljestvo, Irska, Poljska in Združene države Amerike.

V: Kdaj se je cestno kolesarstvo začelo kot šport?


O: Cestno kolesarstvo se je kot šport začelo leta 1868.

V: Kdaj je potekalo prvo svetovno prvenstvo v cestnih kolesarskih dirkah?


O: Prvo svetovno prvenstvo je bilo leta 1893.

V: Kako dolgo je kolesarstvo del olimpijskih iger?


O: Kolesarstvo je del olimpijskih iger od leta 1896.

V: V katerih državah so potekale prve kolesarske dirke?



O: Nekatere prve dirke so potekale v Franciji Španiji Belgiji in Italiji.

V:Katere so najbolj znane zgodovinske dirke, ki so se ohranile do danes?



O:Nekatere najbolj znane zgodovinske dirke, ki so se ohranile do danes, so Liège-Bastogne-Liège (začete leta 1892), Paris-Roubaix (1896), Tour de France (1903), Milan-San Remo in Giro di Lombardia (1905), Giro d'Italia (1909) in Tour of Flanders (1913).

AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3