1840-ih (1840–1849): ključni dogodki, svetovni voditelji, rojstva in smrti

Pregled 1840-ih (1840–1849): ključni svetovni dogodki, vplivni voditelji ter pomembna rojstva in smrti, kronološki vpogled v desetletje, ki je oblikovalo zgodovino.

Dogodki (1840–1849)

Desetletje 1840–1849 je bilo v svetu obdobje velikih družbenih sprememb, tehnoloških odkritij in političnih pretresov. Spodaj so izpostavljeni nekateri najpomembnejši dogodki tega obdobja:

• 1840 — Pogodba o Waitangiju (6. februar 1840): podpisana v Novi Zelandiji; s pogodbo so britanske oblasti razglasile suverenost nad večjim delom otokov, kar je imelo trajne posledice za domorodno prebivalstvo Māori.
• 1842 — Konec prve opijumske vojne in pogodba v Nankingu: Kitajska je morala podpisati pogodbo, ki je med drugim predvidevala odstop Hongkonga Veliki Britaniji in odpiranje kitajskih pristanišč za trgovino.
• 1844 — Prvi daljinski prenos z električnim telegrafom (24. maj 1844): Samuel F. B. Morse je poslal sporočilo "What hath God wrought" med Washingtonom in Baltimorom, kar je pomenilo začetek moderne komunikacijske dobe.
• 1845–1849 — Veliki irski lakota (The Great Famine): izbruh krompirjeve lakote na Irskem je povzročil množične smrti in obsežno emigracijo, predvsem v Združene države Amerike in Britanijo.
• 1846 — Sporazum o Oregonski meji: ZDA in Velika Britanija sta sklenili pogodbo, ki je določila 49. vzporednik kot mejo med ameriškimi in britanskimi ozemlji v severozahodni Ameriki.
• 1846–1848 — Mehiksko‑ameriška vojna: vojna, ki se je končala s pogodbo iz Guadalupe Hidalgo (1848) in širšim ozemeljskim pridobitkom za ZDA (med drugim Kalifornija in Novi Mehiko).
• 1846 — Odkritje Neptuna: planet je bil odkrit (septembra 1846) na podlagi matematičnih izračunov Urbaina Le Verrierja in opažanj Johanna Galleja.
• 1846 — Prvo javno prikazano etrjevo anestetiko: 16. oktober 1846 v Bostonu, demonstracija William T. G. Mortona je začela novo obdobje v kirurgiji.
• 1847 — Neodvisnost Liberije (7. januar 1847): osvobojeni sužnji in priseljenci iz ZDA so razglasili neodvisnost države Liberije v zahodni Afriki.
• 1848 — Manifest komunistične stranke in evropske revolucije: februarja 1848 sta Karl Marx in Friedrich Engels izdala Manifest komunistične partije. Leta 1848 so se razširile množične revolucije po Evropi (Francija, Nemčija, Italija, Avstro-Ogrska), zahteve so vključevale politične reforme, nacionalno samoodločanje in socialne spremembe.
• 1848–1849 — Madžarska revolucija in vstaja v Avstro-Ogrski monarhiji: madžarski poskusi osamosvojitve in reform so bili zadušeni leta 1849 s pomočjo ruskih enot.
• 1849 — Kalifornijska zlata mrzlica (odkritje 1848, vrhunec 1849): odkritje zlata pri Sutterjevem mlinu je sprožilo množično priseljevanje rudarjev iz ZDA in tujine (»49erji«).
• 1849 — Rimska republika in njeno zatrtje: začasna republika, ki sta jo vodila Giuseppe Mazzini in Giuseppe Garibaldi, je bila ustanovljena v februarju 1849, a je bila avgusta 1849 ponovno vzpostavljena papeška oblast z vojaško pomočjo Francije.
• Kulturni in znanstveni premiki: v tem obdobju nastanejo pomembna literarna dela (npr. Charles Dickens: A Christmas Carol, 1843; v 1847 izidejo romani Charlotte Brontë in Emily Brontë) in se nadaljuje razvoj industrijske revolucije, železnic in komunikacij.

Svetovni voditelji

V letih 1840–1849 so v svetu oblast prevzemali ali jo ohranjali voditelji, ki so pomembno vplivali na politični razvoj svojih držav. Izbor najpomembnejših:

• Velika Britanija: kraljica Victoria (vladala 1837–1901). V obdobju 1840‑ih so bili pomembni tudi britanski premierji, npr. Sir Robert Peel (PM 1841–1846) in Lord John Russell (PM od 1846).
• Francija: do 1848 je vladal kralj Luj Filip (1830–1848); po februarski revoluciji 1848 je bila ustanovljena Druga francoska republika in decembra 1848 je bil izvoljen predsednik Luj‑Napoleon Bonaparte (kasnejši Napoleon III.).
• Avstrija (Habsburška monarhija): cesar Ferdinand I. (do decembra 1848), nato je oblast prevzel Franz Joseph I. (od decembra 1848).
• Prusija: kralj Friedrich Wilhelm IV. (vladal 1840–1861), eden od središčnih akterjev nemških prizadevanj v 1848.
• Rusija: car Nikolaj I. (vladal 1825–1855), konservativen avtoritarni vladar, ki je pomagal zadušiti revolucije v Evropi.
• Kitajska: cesar Daoguang iz dinastije Qing (vladal 1820–1850), v času prve opijumske vojne in sporazumov z zahodnimi silami.
• Osmansko cesarstvo: sultan Abdulmejid I. (vladal 1839–1861), v obdobju reform (t. i. Tanzimat) in pritiskov evropskih velesil.
• Združene države Amerike: v tem obdobju je bilo več predsednikov: Martin Van Buren (do 1841), William Henry Harrison (1841), John Tyler (1841–1845), James K. Polk (1845–1849) in Zachary Taylor (od 1849).
• Italijanske države: Italija še ni bila združena; pomembni voditelji so bili npr. kralj Sardinije Karol Albert (do 1849) in njegov naslednik Viktor Emanuel II. (od 1849), pa papež Pij IX. (izvoljen 1846), ki je bil sprva deležen podpore liberalnih sil.
• Mexiko: v letu 1840‑ih je bil pomemben lik Antonio López de Santa Anna, vojaški in politični vodja, povezan z izmeničnimi obdobji oblasti in vojnimi spopadi z ZDA.
• Japonska: obdobje Tokugawa šogunata; šogun je bil Tokugawa Iesada (vladal 1837–1858), država je bila še v veliki meri izolirana do prihoda Zahoda v 1850‑ih.

Rojstva (izbor pomembnih osebnosti)

V desetletju 1840–1849 se rodijo številne osebnosti, ki bodo pozneje vplivale na kulturo, znanost in politiko:

• 1840 — Émile Zola (2. april 1840) — francoski romanopisec in kritičen glas v družbenih vprašanjih (Dreyfusova afera).
• 1840 — Pyotr Ilyich Tchaikovsky (7. maj 1840) — ruski skladatelj, avtor baletov in simfonij (npr. Labodje jezero, Orehi).
• 1841 — Antonín Dvořák (8. september 1841) — češki skladatelj, znan po simfonijah in skladeh, ki vpeljujejo narodne motive.
• 1841 — Henry Morton Stanley (28. januar 1841) — britansko‑ameriški raziskovalec Afrike, znan po iskanju Davida Livingstona.
• 1844 — Friedrich Nietzsche (15. oktober 1844) — nemški filozof, avtor kritičnih del o moralu, kulturi in religiji.
• 1846 — William "Buffalo Bill" Cody (26. februar 1846) — ameriški pionir in zabavljač, legendarna osebnost divjega zahoda.
• 1847 — Joseph Pulitzer (10. april 1847) — madžarsko‑ameriški novinar in izdajatelj, poimenovalec nagrade Pulitzer.
• 1849 — Ivan Pavlov (14. september 1849, julijanski koledar) — ruski fiziolog, znan po raziskavah pogojnega refleksa (»Pavlovljevi psi«).

Smrti (izbor pomembnih osebnosti)

V tem obdobju so umrli tudi nekateri vplivni posamezniki, katerih zapuščina je še dolgo odmevala:

• 1841 — William Henry Harrison (umrl 4. april 1841) — 9. predsednik ZDA; umrl kmalu po prevzemu funkcije (prva smrt predsednika na položaju).
• 1844 — Joseph Smith (umrl 27. junij 1844) — ustanovitelj gibanja Cerkve Jezusa Kristusa svetnikov zadnjih dni (mormonizem), ustreljen v Carthageu, Illinois.
• 1848 — John Quincy Adams (umrl 23. februar 1848) — 6. predsednik ZDA in poznejši kongresnik, znan kot državnik in zagovornik protislavljenja.
• 1849 — James K. Polk (umrl 15. junij 1849) — 11. predsednik ZDA, pod njegovim vodstvom so ZDA pridobile veliko ozemlja po zmagi v mehiksko‑ameriški vojni.
• 1849 — Frédéric Chopin (umrl 17. oktober 1849) — poljsko‑francoski skladatelj in pianist, eden vodilnih skladateljev klasične glasbe 19. stoletja.

To desetletje je tako zaznamovalo pomembne premike v geopolitiki (širitev imperijev, konflikti in revolucije), velike tehnološke in znanstvene preboje ter kulturne premike, ki so postavili temelje za dogajanje v drugi polovici 19. stoletja.

Išči po črki