Eric Clapton — britanski kitarist, pevec in skladatelj (rojen 1945)
Eric Clapton (roj. 1945) — legendarni britanski kitarist, pevec in skladatelj; Rolling Stone #2, ustvarjalec brezčasnih hitov in vplivna glasbena ikona.
Eric Patrick Clapton CBE (rojen 30. marca 1945 v The Green, Ripley, Surrey, Anglija) je angleški kitarist, pevec in skladatelj. Clapton je sin šestnajstletne Patricie Clapton in Edwarda Fryerja, kanadskega vojaka, ki je bil nameščen v Angliji. Revija Rolling Stone ga je leta 2003 uvrstila na drugo mesto seznama največjih kitaristov vseh časov.
Zgodnje življenje
Clapton je odraščal v Surreyju in večinoma vzgojo prejel pri svojih starih starših; dolgo časa je menil, da so oni njegovi starši, medtem ko je bila njegova mati predstavljena kot njegova sestra. Že v mladosti se je navdušil nad bluesom in rock'n'rollom ter se učil igrati kitaro sam. Velik vzor so mu bili ameriški blues glasbeniki, kot so Robert Johnson, B.B. King in Muddy Waters.
Glasbena pot
Claptonova kariera je presegla več desetletij in številne glasbene zasedbe. Med njegovimi najpomembnejšimi fazami so:
- zgodnje delo z zasedbo The Yardbirds, kjer se je uveljavil kot izjemen kitarist;
- vloga v John Mayall's Bluesbreakers, ki je utrdila njegov bluesovski izraz;
- ustvarjanje zasedbe Cream (z Jackom Bruceom in Gingerjem Bakerjem), ena prvih supergrup, znana po improvizacijah in inovativnem glasbenem slogu;
- kratkotrajne, a vplivne skupine, kot sta Blind Faith in Derek and the Dominos — pri slednjih je nastala znamenita skladba Layla;
- obsežna samostojna kariera, v kateri je izdal številne uspešnice in albume različnih zvrsti od električnega bluesa do akustičnih izvedb.
Iz njegovih najbolj znanih pesmi so Layla, Tears in Heaven, Wonderful Tonight in uspešnice, kot sta njegovi izvedbi I Shot the Sheriff ter priljubljene obdelave del glasbenikov, kot je J.J. Cale (Cocaine). Njegov akustični album Unplugged je bil velik komercialni in kritični uspeh ter mu prinesel več nagrad.
Kitarska tehnika in instrumenti
Clapton je znan po čustvenem, melodičnem slogu igranja, natančni frazi in izrazitem vibratu. Pogosto je uporabljal različne električne kapele, med najbolj prepoznavnimi pa so njegovi Fender Stratocaster (znan kot Blackie) in različne Gibsonove kitare. Njegov pristop združuje tradicionalni blues s sodobnejšim rock izrazom, kar je vplivalo na generacije kitaristov.
Osebno življenje, težave in dobrodelnost
Clapton je javno govoril o boju z zasvojenostjo z alkoholom in heroinom v sedemdesetih in osemdesetih letih ter o svoji kasnejši okrevanju. Po tragični smrti svojega mladega sina Conorja, ki je umrl ob padcu z okna, je napisal ganljivo pesem Tears in Heaven, ki odraža osebno stisko in izgubo.
V dobrodelne namene je ustanovil Crossroads Centre na Antigvi — rehabilitacijski center za odvisnosti — in redno organizira Crossroads Guitar Festival, koncertne dogodke z namenom zbiranja sredstev za pomoč pri zdravljenju zasvojenosti.
Nagrade, priznanja in zapuščina
Clapton je prejel številna mednarodna priznanja, vključno z več nagradami za dosežke v glasbi. Je eden redkih glasbenikov, ki so bili uvrščeni v Rock and Roll Hall of Fame večkrat (kot član različnih zasedb in kot samostojen izvajalec). Njegov vpliv na razvoj blues-rocka in popularne kitarske kulture je ogromen — velja za enega najvplivnejših kitaristov 20. stoletja.
Eric Clapton ostaja aktiven kot glasbenik in zbiratelj projektov, njegova glasba pa je še vedno del repertoarja radio postaj, koncertnih odrov in študijskih referenc po vsem svetu.
Zgodnja leta
Eric Patrick Clapton se je rodil 30. marca 1945 v Ripleyju v Surreyju v Angliji. Claptonov oče, ki je že imel ženo, se je po drugi svetovni vojni vrnil v Kanado. Njegova mati ni mogla prenesti sramote vzgoje nezakonskega otroka (otroka neporočenih staršev) v povojni Veliki Britaniji. Claptona je zapustila pri njegovih starih starših Jacku in Rose Clapp (Claptonova iz prvega zakona) in se preselila v Nemčijo, kjer se je poročila z drugim kanadskim vojakom. Clapton je odraščal v prepričanju, da je njegova mati njegova sestra. Babica mu je resnico povedala šele pri devetih letih.
Mladi Clapton je bil vljuden in dobro vzgojen deček ter nadpovprečno dober učenec, čeprav leta 1956 ni opravil izpita 11plus in je odšel na moderno srednjo šolo St. Bedes. Dve leti pozneje pa je opravil pregled in šel na 13-plus zaradi svojih umetniških dosežkov ter dobil štipendijo za šolo v Tolworthu blizu Surbitona. Umetnost mu je bila zelo všeč. Ko je na televiziji gledal Jerryja Leeja Lewisa, se je želel naučiti igrati kitaro. Zaradi Claptonove obsedenosti z igranjem bluesa so ga izključili iz Kingston College of Art, ker je pri pouku igral kitaro.
Clapton je delal kot delavec, da bi si plačal kruh, večino prostega časa pa je preživel z igranjem električne kitare. Sčasoma se je pridružil lokalni skupini The Roosters. Kasneje se je pridružil skupini Casey Jones And The Engineers s kolegom Tomom McGuinessom. Leta 1963 so Claptona povabili k skupini The Yardbirds. V skupini Yardbirds si je prislužil vzdevek "Slowhand". To ime je dobil zaradi svojega silovitega prepogibanja strun, ki je pogosto povzročilo poškodbe kitarskih strun. Strune je zamenjal na odru, medtem ko je množica počasi ploskala z rokami.
Po približno 18 mesecih v skupini Yardbirds se je Clapton zaradi glasbenih razlik preselil v skupino Bluesbreakers Johna Mayalla, kjer se je njegov talent še povečal. V tem delu kariere so Ericovi oboževalci dali njegov drugi in zadnji vzdevek - "Bog"!
Smetana
Sredi leta 1966 je zapustil skupino Bluesbreakers, katere člana sta bila tudi Jeff Beck in Jimmy Page. Skupina, ki jo je ustanovil z basistom Jackom Bruceom in bobnarjem Gingerjem Bakerjem, je postala Ericova najbolj znana skupina in prva rockovska superskupina, Cream. Cream je postal "najboljši rock trio šestdesetih let"; ime je nastalo po tem, da so bili njegovi člani med najboljšimi session glasbeniki v Angliji. Igrali so tako lastne skladbe ("Strange Brew", "Sunshine Of Your Love", "White Room") kot coververzije tujih skladb ("I'm So Glad"). Tako kot njegov sodobnik Jimi Hendrix je tudi Clapton pomagal pri pionirski uporabi pedala wah-wah. Igral je znamenito kitaro, imenovano The Fool. Na svoji kitari je razvil tudi t. i. ženski ton, ki ga je imenoval "woman tone", in ga uporabljal z velikim učinkom. Na primer, na neki točki med skladbo "Tales of Brave Ulysses" kombinira ženski ton s povratno zvezo (pretirano ojačanim ojačevalnikom) in tako ustvari edinstven zvok.
Clapton je prijateljeval z Beatlom Georgeem Harrisonom, ki ga je prosil, naj zaigra kitaro v skladbi "While My Guitar Gently Weeps" za album "White Album" iz leta 1968. Clapton je igral tudi v skladbi "Yer Blues" Johna Lennona, ki je bila posneta na filmu.
Čeprav so bili Cream priljubljeni in so imeli več uspešnic, so težave med Bakerjem in Bruceom ter vse večja uporaba drog pri vseh treh povzročili napetosti, zaradi katerih je skupina leta 1969 razpadla. George Harrison se je povezal s Claptonom, s katerim sta napisala in posnela pesem "Badge" za zadnji album skupine Cream.
Clapton je ponovno igral z Johnom Lennonom in njegovo novo ženo Yoko Ono kot član skupine Plastic Ono Band. Z njima je septembra istega leta nastopil na odru v Torontu in zaigral kitaro v Lennonovi pesmi "Cold Turkey", ki govori o odvisnosti od heroina. V tistem času se je skupina Beatles pripravljala na razpad. Lennon je razmišljal, da bi Claptona povabil v svojo in Onojevo novo skupino, vendar se je odločil, da ne bo imel stalne zasedbe.
Replika The Fool
1970's
Clapton in Baker sta se pridružila Ricku Grechu in Stevu Winwoodu ter ustanovila skupino Blind Faith. Skupina Blind Faith je delovala le nekaj mesecev in izdala en album. Po razpadu skupine Blind Faith je Clapton ustanovil drugo skupino, imenovano Derek and the Dominos. Njihova najbolj priljubljena pesem je bila "Layla". Po zaslugi prijatelja Peta Townshenda iz skupine The Who je 13. januarja 1973 nastopil na koncertu v Rainbow Theatre v Londonu. Začel je pripravljati nov album, 461 Ocean Blvd, ki je izšel julija 1974.
Navdih za "Laylo" je bila modna manekenka Pattie Boyd. Bila je poročena s Claptonovim prijateljem Georgeom Harrisonom. Clapton je bil zaljubljen v Boydovo. Ni bil srečen, ker ni mogel biti z njo, ker je bila poročena z njegovim prijateljem. Sčasoma sta se Boydova in Harrison razšla, Clapton in Boydova pa sta se zbližala. Poročila sta se maja 1979. Vsi trije so ostali prijatelji, Clapton in Harrison pa sta se imenovala "zakonca", čeprav je bilo nekaj let pozneje prijateljstvo med njimi razumljivo napeto. Clapton in Boydova sta se ločila leta 1989, potem ko sta se prav tako razšla.
Eric Clapton leta 1977
1990's
Po smrti svojega štiriletnega sina Conorja, ki je 20. marca 1991 padel z okna newyorškega stanovanja v 53. nadstropju v lasti prijateljice njegove matere, je Clapton kmalu po nesreči prišel v stanovanje. Clapton je svojo žalost izrazil v pesmi "Tears in Heaven", ki je bila objavljena na njegovem albumu Unplugged in za soundtrack filma Rush iz leta 1991. Pesem je bila Claptonov najbolje prodajani singel v Združenih državah Amerike in je dosegla drugo mesto na lestvici Billboard Hot 100. Prejela je tri nagrade grammy za najboljšo pop vokalno izvedbo, moško, pesem leta in ploščo leta. Leta 2004 je revija Rolling Stone skladbo "Tears in Heaven" uvrstila na 362. mesto na seznamu "500 najboljših pesmi vseh časov". Album Unplugged je najbolje prodajani koncertni album vseh časov.
Poznejša leta
Poleg težav z drogami je imel Clapton težave tudi z alkoholom, saj je včasih v enem dnevu spil celo steklenico ali več alkohola. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja mu je končno uspelo prenehati s pitjem alkohola. Izvedel je tudi več o svojem očetu, ki je umrl, in o polbratu (po materi), ki ga ni nikoli poznal, ki je bil duševno prizadet in je živel v bolnišnici.
Clapton še vedno ustvarja glasbo in nastopa, včasih z drugimi glasbeniki, kot je B.B. King.
Clapton uživa tudi v ribolovu v ribiškem centru Eastlodge.
Skupine z Ericom Claptonom
- Petelini
- Casey Jones in inženirji
- Yardbirds
- John Mayall's Bluesbreakers
- Smetana
- Slepa vera
- Skupina Plastic Ono Band
- Derek in domine
Eric Clapton leta 2005
Iskati