AlegsaOnline.com

Roper proti Simmonsu (2005): prepoved usmrtitve mladoletnikov v ZDA

Roper proti Simmonsu (2005): prelomna sodba Vrhovnega sodišča ZDA, ki je prepovedala usmrtitve mladoletnikov in preoblikovala kazensko pravo v ZDA.

Avtor: Leandro Alegsa

28-09-2025

Roper proti Simmonsu, 543 U.S. 551 (2005), je bila prelomna odločitev Vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike. Sodišče je odločilo, da je protiustavno usmrtiti osebo zaradi kaznivih dejanj, ki jih je storila pred 18. letom starosti. Ta odločitev je vplivala na 25 držav v državi, ki so še vedno dovoljevale usmrtitve otrok, mlajših od 18 let. Odločitev je tudi spremenila prejšnjo odločitev sodišča v zadevi Stanford proti Kentuckyju, 492 U.S. 361 (1989), v kateri je bilo navedeno, da so usmrtitve otrok, starih od 16 do 18 let, včasih zakonite.

O zadevi

Roper proti Simmonsu se je nanašal na primer Christopherja Simmonsa, ki je bil ob času storitve kaznivega dejanja star 17 let in je bil obsojen na smrt. Primer je sprožil vprašanje, ali 8. amandma ameriške ustave, ki prepoveduje kruta in nenavadna kaznovanja, dovoljuje smrtno kazen za storilce, ki so bili mladoletni ob času kaznivega dejanja.

Odločitev in glasovanje

Vrhovno sodišče je v letu 2005 odločilo z glasovanjem 5 proti 4 v prid prepovedi smrtnih kazni za storilce, mlajše od 18 let. Večinsko mnenje je napisal sodnik Anthony Kennedy. Sodišče je presodilo, da se vrednotenje ustavnega pojma "kruto in nenavadno" spreminja v skladu z "evolving standards of decency" (razvijajočimi se normami dostojanstva) in da sodobna družba ne priznava smrtne kazni za mladoletnike kot sprejemljive kazni.

Razlogi sodišča

Sodišče je poudarilo, da imajo mladoletniki manjšo krivdo v primerjavi z odraslimi zaradi nepopolne čustvene in kognitivne zrelosti, večje dovzetnosti za pritisk vrstnikov in večje možnosti za rehabilitacijo.
Pri presoji je upoštevalo zlasti nacionalne trende — sprejetost zakonov in prakse zveznih držav, ki so omejevale ali izključile smrtno kazen za mladoletnike — ter mednarodni konsenz, saj je omenilo tudi tuje pravne ureditve kot podporo svoji oceni.
Sodišče je podprlo svoje stališče z znanstvenimi in psihološkimi raziskavami o razvoju možganov in zmanjšani odgovornosti mladoletnikov.

Učinki odločitve

Odločitev je prekinila prakso izvajanja smrtne kazni nad osebami, ki so bile mladoletne ob času storitve kaznivega dejanja, in zahtevala, da se obstoječe smrtne kazni za takšne osebe preoblikujejo (npr. v dosmrtni zapor).
Prav tako je odločitev vplivala na razvoj prava mladoletnikov in kazensko-politiko: okrepila je precedenčno stališče, da pri ocenjevanju kazenskih sankcij razliko med mladostniki in odraslimi ni mogoče spregledati.
Roper je nadomestil prejšnjo sodno prakso iz Stanford proti Kentuckyju (1989), s čimer je vrhovno sodišče spremenilo svoj pogled glede dopustnosti smrtne kazni za 16- in 17-letnike.

Nasprotna mnenja

V štirih ločenih mnenjih nasprotnikov (dissentih) so nekateri sodniki opozarjali, da sodišče posega v pristojnosti zakonodajalcev in da uporaba tujih pravnih standardov ni primeren vir za razlago ameriške ustave. Kritiki so tudi burno razpravljali o uporabljeni metodologiji pri oceni "nacionalnega konsenza".

Pomen v širšem kontekstu

Roper proti Simmonsu velja za eno ključnih odločitev ameriškega ustavnega prava o mejah kaznovanja in zaščiti mladoletnikov. Odločitev je poudarila vlogo sodne interpretacije pri prilagajanju ustavnih standardov spreminjajočim se moralnim in znanstvenim spoznanjem ter je vplivala na kasnejše zadeve, ki obravnavajo starost, krivdo in sorodne omejitve najtežjih kazni.

Zgodovina

Prvi znani mladoletnik (otrok, mlajši od 18 let), ki so ga usmrtili v Ameriki, je bil Thomas Granger. Leta 1642 je bil zaradi sodomije usmrčen pri 16 ali 17 letih. Med letoma 1642 in 2016 je bilo v Združenih državah usmrčenih 364 mladoletnikov.

Do leta 1988 Vrhovno sodišče ni določilo nobenih omejitev glede starosti osebe, da bi jo lahko usmrtili. To je pomenilo, da lahko vsaka država določi svoja pravila. V nekaterih državah je bila najnižja starost za usmrtitev že 14 let. Leta 1944 je na primer Južna Karolina na električnem stolu usmrtila 14-letnega Georgea Stinneyja. Stinney je bil najmlajša oseba v Združenih državah, ki je bila obsojena in usmrčena v 20. stoletju.

Poprave mladoletnikov so bile prej veliko pogostejše. Vendar je bilo med letoma 1976 in 2005 usmrčenih dvaindvajset mladoletnikov.

Vrhovno sodišče je konec osemdesetih let prejšnjega stoletja začelo določati nekatere omejitve glede mladoletniških usmrtitev. Leta 1988 je Vrhovno sodišče v zadevi Thompson proti Oklahomi razsodilo, da otroci, mlajši od šestnajst let, ne smejo biti usmrčeni. Vendar je naslednje leto v zadevi Stanford proti Kentuckyju odločilo, da se mladoletnikom, starim 16 in 17 let, lahko izreče smrtna kazen.

George Stinney, star 14 let, usmrčen v Južni Karolini leta 1944

Ozadje

Zločin in sojenje

Primer Simmons se je začel leta 1993 v Missouriju. Sedemnajstletni Christopher Simmons je načrtoval umor ženske po imenu Shirley Crook. V načrt je vključil dva mlajša prijatelja, Charlesa Benjamina in Johna Tessmerja. Načrtovali so, da bodo vdrli v hišo Crookove, ukradli stvari, jo zvezali in vrgli z mostu. Tessmer je v zadnjem trenutku odstopil od načrta. Vendar sta Simmons in Benjamin vdrla v Crookovo hišo, jo odpeljala v državni park in jo vrgla z mostu.

Simmonsa in Benjamina so ujeli in jima sodili. Za njuna dejanja je bilo veliko dokazov. Simmons je priznal umor. Tessmer je pričal proti Simmonsu in dejal, da je Simmons zločin načrtoval vnaprej. (V ameriškem pravu je umor prve stopnje v primeru, da je nekdo že vnaprej razmišljal o umoru.) Porota je Simmonsa spoznala za krivega in mu predlagala smrtno kazen. Sodnik se je strinjal.

Pritožbe

Simmons se je na obsodbo pritožil. Vsako pritožbeno sodišče, ki je obravnavalo njegovo zadevo, se je strinjalo s prvotno smrtno kaznijo, ki jo je izrekla porota. Nato je Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike v zadevi Atkins proti Virginiji odločilo, da je usmrtitev oseb z motnjami v duševnem razvoju v nasprotju z ustavo (536 U.S. 304, 2002). Spodbujen Simmons je vložil novo prošnjo na vrhovno sodišče v Missouriju. To sodišče je odločilo, da se je "razvilo nacionalno soglasje proti usmrtitvi mladoletnih storilcev kaznivih dejanj", kar pomeni, da se po vsej državi večina Američanov ne strinja z usmrtitvijo mladoletnikov. Sodišče je odločilo, da je usmrtitev mladoletnikov kruta in nenavadna kazen, ki krši osmi amandma k ustavi Združenih držav Amerike. Simmonsovo kazen so spremenili s smrtne na dosmrtno zaporno kazen.

Zvezna država Missouri se je na odločitev pritožila na vrhovno sodišče Združenih držav Amerike. Sodišče se je strinjalo, da bo zadevo obravnavalo.

Odločitev

Ta zadeva je razdelila vrhovno sodišče. S petimi glasovi proti štirim je odločilo, da je usmrtitev ljudi, ki so bili ob storitvi kaznivega dejanja mladoletni, kruta in nenavadna kazen. To pomeni, da je usmrtitev teh ljudi v nasprotju z osmo spremembo in protiustavna. S to odločitvijo je postala nezakonita vsaka država v državi, ki lahko usmrti osebo, ki je bila ob storitvi kaznivega dejanja mlajša od 18 let.

Sodišče je imelo za to odločitev več razlogov. Prvič, trdilo je, da mladoletniki niso tako zreli kot odrasli. Zapisali so, da to dokazujejo številne raziskave:

Najstniki so bolj nepremišljeni in pogosteje sprejemajo odločitve, ne da bi jih dobro premislili.
Najstniki imajo manj nadzora nad svojim vedenjem.
Najstniki pogosteje počnejo stvari zaradi pritiska vrstnikov in ne zato, ker si to želijo.

Sodišče je poudarilo, da se večina držav tega zaveda, zato najstnikom ne dovolijo voliti, biti član porote ali se poročiti brez odobritve staršev.

Sodišče se je tudi strinjalo z vrhovnim sodiščem v Missouriju, da obstaja "nacionalno soglasje" proti usmrtitvi oseb, ki so kazniva dejanja storile kot mladoletniki.

Nazadnje je Sodišče preučilo, kaj so storile druge države po svetu. Zapisalo je, da:

Le sedem držav razen Združenih držav Amerike je usmrtilo mladoletne storilce kaznivih dejanj: Iran, Pakistan, Savdska Arabija, Jemen, Nigerija, Demokratična republika Kongo in Kitajska
Od leta 1990 pa je vsaka od teh sedmih držav prenehala uporabljati smrtno kazen za mladoletne storilce kaznivih dejanj.
ZDA so bile edina država na svetu, ki je usmrtila mladoletne prestopnike.

Najnižja starost za usmrtitve pred sodbo Roper proti Simmonsu Ni smrtne kazni Najnižja starost 18 let Najnižja starost 17 let Najnižja starost 14-16 let

Učinki

Vpliv na druge zapornike, ki čakajo na smrtno kazen

Ko je Vrhovno sodišče odločilo o zadevi Roper, je bilo v ZDA še 72 zapornikov, ki so na smrt obsojeni zaradi kaznivih dejanj, ki so jih zagrešili kot mladoletniki:

Država:	Zapornik v zaporu na smrtni postelji:	Država:	Zapornik v zaporu na smrtni postelji:
Teksas	29	Alabama	1
Mississippi	5	Arizona	4
Louisiana	4	Severna Karolina	4
Florida	3	Južna Karolina	3
Georgia	2	Pensilvanija	2
Nevada	1	Virginia	1

Ti ljudje niso bili osvobojeni. Njihove smrtne obsodbe so bile samodejno razveljavljene, namesto tega pa so bili obsojeni, da preostanek življenja preživijo v zaporu.

Sorodne strani

Smrtna kazen v Združenih državah Amerike

Vprašanja in odgovori

V: Kako se je imenovala prelomna odločitev vrhovnega sodišča?

O: Prelomna odločitev Vrhovnega sodišča je bila Roper proti Simmonsu, 543 U.S. 551 (2005).

V: Kako je ta odločitev vplivala na države v ZDA?

O: Ta sodba je vplivala na 25 zveznih držav v ZDA, ki so še vedno dovoljevale usmrtitve otrok, mlajših od 18 let, saj je bila usmrtitev osebe zaradi kaznivih dejanj, ki jih je storila pred 18. letom starosti, protiustavna.

V: Kakšen je bil izid zadeve Stanford proti Kentuckyju, 492 U.S. 361 (1989)?

O: Izid zadeve Stanford proti Kentuckyju, 492 U.S. 361 (1989), je bil, da so bile usmrtitve otrok, starih od 16 do 18 let, včasih zakonite.

V: Kako je sodba v zadevi Roper proti Simmonsu spremenila to odločitev?

O: Sodba v zadevi Roper proti Simmonsu je spremenila to sodbo tako, da je razglasila, da je protiustavno usmrtiti osebo za kazniva dejanja, ki jih je storila pred 18. letom starosti, ne glede na njeno starost v času usmrtitve.

V: Za koga velja ta odločba?

O: Ta odločba velja za vse osebe, ki so storile kaznivo dejanje pred dopolnjenim 18. letom starosti in so za to kaznivo dejanje ali dejanja kaznovane z usmrtitvijo.

V: Na koliko zveznih držav v ZDA je vplivala ta odločitev?

O: Ta odločba je vplivala na 25 zveznih držav v ZDA, ki so v času sprejetja odločbe še vedno dovoljevale usmrtitve otrok, mlajših od 18 let.

V: Kdaj je bila sprejeta sodba Roper proti Simmonsu?

O: Zadeva Roper proti Simmonsu je bila sprejeta leta 2005 in velja za prelomno odločitev vrhovnega sodišča iz tega leta.