Roper proti Simmonsu

Zgodovina

Prvi znani mladoletnik (otrok, mlajši od 18 let), ki so ga usmrtili v Ameriki, je bil Thomas Granger. Leta 1642 je bil zaradi sodomije usmrčen pri 16 ali 17 letih. Med letoma 1642 in 2016 je bilo v Združenih državah usmrčenih 364 mladoletnikov.

Do leta 1988 Vrhovno sodišče ni določilo nobenih omejitev glede starosti osebe, da bi jo lahko usmrtili. To je pomenilo, da lahko vsaka država določi svoja pravila. V nekaterih državah je bila najnižja starost za usmrtitev že 14 let. Leta 1944 je na primer Južna Karolina na električnem stolu usmrtila 14-letnega Georgea Stinneyja. Stinney je bil najmlajša oseba v Združenih državah, ki je bila obsojena in usmrčena v 20. stoletju.

Poprave mladoletnikov so bile prej veliko pogostejše. Vendar je bilo med letoma 1976 in 2005 usmrčenih dvaindvajset mladoletnikov.

Vrhovno sodišče je konec osemdesetih let prejšnjega stoletja začelo določati nekatere omejitve glede mladoletniških usmrtitev. Leta 1988 je Vrhovno sodišče v zadevi Thompson proti Oklahomi razsodilo, da otroci, mlajši od šestnajst let, ne smejo biti usmrčeni. Vendar je naslednje leto v zadevi Stanford proti Kentuckyju odločilo, da se mladoletnikom, starim 16 in 17 let, lahko izreče smrtna kazen.

George Stinney, star 14 let, usmrčen v Južni Karolini leta 1944

Ozadje

Zločin in sojenje

Primer Simmons se je začel leta 1993 v Missouriju. Sedemnajstletni Christopher Simmons je načrtoval umor ženske po imenu Shirley Crook. V načrt je vključil dva mlajša prijatelja, Charlesa Benjamina in Johna Tessmerja. Načrtovali so, da bodo vdrli v hišo Crookove, ukradli stvari, jo zvezali in vrgli z mostu. Tessmer je v zadnjem trenutku odstopil od načrta. Vendar sta Simmons in Benjamin vdrla v Crookovo hišo, jo odpeljala v državni park in jo vrgla z mostu.

Simmonsa in Benjamina so ujeli in jima sodili. Za njuna dejanja je bilo veliko dokazov. Simmons je priznal umor. Tessmer je pričal proti Simmonsu in dejal, da je Simmons zločin načrtoval vnaprej. (V ameriškem pravu je umor prve stopnje v primeru, da je nekdo že vnaprej razmišljal o umoru.) Porota je Simmonsa spoznala za krivega in mu predlagala smrtno kazen. Sodnik se je strinjal.

Pritožbe

Simmons se je na obsodbo pritožil. Vsako pritožbeno sodišče, ki je obravnavalo njegovo zadevo, se je strinjalo s prvotno smrtno kaznijo, ki jo je izrekla porota. Nato je Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike v zadevi Atkins proti Virginiji odločilo, da je usmrtitev oseb z motnjami v duševnem razvoju v nasprotju z ustavo (536 U.S. 304, 2002). Spodbujen Simmons je vložil novo prošnjo na vrhovno sodišče v Missouriju. To sodišče je odločilo, da se je "razvilo nacionalno soglasje proti usmrtitvi mladoletnih storilcev kaznivih dejanj", kar pomeni, da se po vsej državi večina Američanov ne strinja z usmrtitvijo mladoletnikov. Sodišče je odločilo, da je usmrtitev mladoletnikov kruta in nenavadna kazen, ki krši osmi amandma k ustavi Združenih držav Amerike. Simmonsovo kazen so spremenili s smrtne na dosmrtno zaporno kazen.

Zvezna država Missouri se je na odločitev pritožila na vrhovno sodišče Združenih držav Amerike. Sodišče se je strinjalo, da bo zadevo obravnavalo.

Odločitev

Ta zadeva je razdelila vrhovno sodišče. S petimi glasovi proti štirim je odločilo, da je usmrtitev ljudi, ki so bili ob storitvi kaznivega dejanja mladoletni, kruta in nenavadna kazen. To pomeni, da je usmrtitev teh ljudi v nasprotju z osmo spremembo in protiustavna. S to odločitvijo je postala nezakonita vsaka država v državi, ki lahko usmrti osebo, ki je bila ob storitvi kaznivega dejanja mlajša od 18 let.

Sodišče je imelo za to odločitev več razlogov. Prvič, trdilo je, da mladoletniki niso tako zreli kot odrasli. Zapisali so, da to dokazujejo številne raziskave:

• Najstniki so bolj nepremišljeni in pogosteje sprejemajo odločitve, ne da bi jih dobro premislili.
• Najstniki imajo manj nadzora nad svojim vedenjem.
• Najstniki pogosteje počnejo stvari zaradi pritiska vrstnikov in ne zato, ker si to želijo.

Sodišče je poudarilo, da se večina držav tega zaveda, zato najstnikom ne dovolijo voliti, biti član porote ali se poročiti brez odobritve staršev.

Sodišče se je tudi strinjalo z vrhovnim sodiščem v Missouriju, da obstaja "nacionalno soglasje" proti usmrtitvi oseb, ki so kazniva dejanja storile kot mladoletniki.

Nazadnje je Sodišče preučilo, kaj so storile druge države po svetu. Zapisalo je, da:

• Le sedem držav razen Združenih držav Amerike je usmrtilo mladoletne storilce kaznivih dejanj: Iran, Pakistan, Savdska Arabija, Jemen, Nigerija, Demokratična republika Kongo in Kitajska
• Od leta 1990 pa je vsaka od teh sedmih držav prenehala uporabljati smrtno kazen za mladoletne storilce kaznivih dejanj.
• ZDA so bile edina država na svetu, ki je usmrtila mladoletne prestopnike.

Najnižja starost za usmrtitve pred sodbo Roper proti Simmonsu Ni smrtne kazni Najnižja starost 18 let Najnižja starost 17 let Najnižja starost 14-16 let

Učinki

Vpliv na druge zapornike, ki čakajo na smrtno kazen

Ko je Vrhovno sodišče odločilo o zadevi Roper, je bilo v ZDA še 72 zapornikov, ki so na smrt obsojeni zaradi kaznivih dejanj, ki so jih zagrešili kot mladoletniki:

Država:	Zapornik v zaporu na smrtni postelji:		Država:	Zapornik v zaporu na smrtni postelji:
Teksas	29		Alabama	1
Mississippi	5		Arizona	4
Louisiana	4		Severna Karolina	4
Florida	3		Južna Karolina	3
Georgia	2		Pensilvanija	2
Nevada	1		Virginia	1

Ti ljudje niso bili osvobojeni. Njihove smrtne obsodbe so bile samodejno razveljavljene, namesto tega pa so bili obsojeni, da preostanek življenja preživijo v zaporu.

Sorodne strani

• Smrtna kazen v Združenih državah Amerike