Tudorsko obdobje v Angliji (1485–1603): politika, gospodarstvo, družba
Obdobje Tudorjev se običajno nanaša na obdobje med letoma 1485 in 1603, zlasti v zvezi z zgodovino Anglije. To je bilo obdobje, ko je v Angliji vladala dinastija Tudorjev. Njen prvi vladar je bil Henrik VII (1457-1509). Izraz se pogosto uporablja širše in vključuje vladavino Elizabete I. (1558- 1603), čeprav se pogosto obravnava ločeno kot elizabetinsko obdobje.
Po črni smrti in kmetijski krizi ob koncu 14. stoletja se je število prebivalcev spet povečalo. Izvoz volnenih izdelkov v celinsko Evropo je precej pomagal gospodarstvu. Henrik VII. je leta 1496 dobil ugodne trgovinske pogoje.
Visoke plače in obilico razpoložljivih zemljišč, ki smo jim bili priča konec 14. in v začetku 15. stoletja, so zamenjale nizke plače in pomanjkanje zemljišč. Različni inflacijski pritiski, morda zaradi priliva zlata iz Novega sveta in naraščajočega števila prebivalcev, so povzročili, da se je razkorak med bogatimi in revnimi še povečal. To je bilo obdobje pomembnih sprememb za večino podeželskega prebivalstva, saj se je začelo ograjevanje.
Politika in oblast
V obdobju Tudorjev so se ključne politične strukture močno centralizirale. Po koncu več stoletij političnih pretresov je Henrik VII utrdil krono z zmanjšanjem moči velikega fevdalnega plemstva in razvijanjem učinkovitejših državnih finančnih mehanizmov. Vladarji so krepili vlogo centralne oblasti, dvigovala pa se je tudi pomembnost dvora, sveta (Privy Council) in stalnih državnih institucij.
Henrik VIII (1491–1547) je z radikalnimi potezami, kot je odcep od Rimskokatoliške cerkve in ustanovitev Anglikanske cerkve, spremenil versko in državno strukturo Anglije. Razpustitev samostanov (dissolution of the monasteries) je imela obsežne posledice: krona in njeni favoriti so pridobili velike premoženjske pakete in zemljišča, kar je povečalo bogastvo kroninega krogov in pripomoglo k prodoru novonastalega lastništva zemljišč.
Med vladavino Marije I. (1553–1558) je prišlo do kratke in nasilne katoliške obnovitve, po kateri je Elizabeta I. (1558–1603) vzpostavila versko spravo skozi t. i. elizabetinsko rešitvijo, ki je utrdila anglikanstvo kot državna cerkev. Elizabeta je prav tako okrepila osrednjo administracijo, parlament pa je pridobil večjo vlogo pri zakonodaji in obdavčitvi.
Gospodarstvo
Gospodarstvo Tudorjeve Anglije je temeljilo na kombinaciji poljedelstva, volnene in tkaninske industrije ter rastočega trgovinskega omrežja:
- Volnena industrija: Izvoz volnenih in predenih izdelkov ostaja gonilna sila izvoza. Oblikoval se je močan sektor predelave blaga; trgovci so vzpostavljali odnose s trgi na celini (npr. Antwerpen).
- Ograjevanje (enclosure): Lastniki so ograjevali skupna zemljišča za pašnike ali intenzivnejše kmetovanje. To je povečalo produktivnost na nekaterih kmetijah, a mnogi kmetje so izgubili dostop do skupnih virov in bili prisiljeni v iskanje dela v mestih ali prehode k najemniškemu sistemu.
- Inflacija in denarni tokovi: Padec cen in poznejša inflacija, deloma spodbujena s pretokom kovin iz Novega sveta, je vplivala na življenjski standard. Višje cene so prizadele najcenejše sloje, medtem ko so tisti z zemljišči ali s trdnimi prihodki (npr. najemniki, bogatejši trgovci) pogosto pridobili relativno moč.
- Rast mest in trgovine: Mestna prebivalstva so rasla; razvijala se je obrt in trgovina. Pojavile so se tudi rane oblike korporativnega poslovanja in pomorska podjetja, ki so vlagala v daljša potovanja in trgovino z oddaljenimi območji.
Družba in vsakdanje življenje
Družbena struktura je v tem času doživela pomembne spremembe. Vzpon kmetijske kapitalizacije in ograjevanje sta spodbudila rast družbenega razreda manjše in srednje lastnine (gentry), medtem ko je del podeželja doživljal stiske.
- Razredi: Vrhnji sloji (plemstvo, gentry) so se krepili skozi pridobivanje zemlje in služb na dvoru; srednji razred trgovcev in obrtnikov se je povečeval v mestih.
- Breme revščine: Porast brezposelnosti in premik z ruralnih območij v mesta sta povečala revščino. Država je postopoma začela sprejemati ukrepe – vrhunec je bil sprejem Poor Laws ob koncu 16. stoletja, ki so začeli urejati prva zapisana določila o skrbi za revne.
- Kultura in izobraževanje: Renesančne ideje in humanizem so pritekale prek knjižnic, tiska in univerz; rast tiskarstva je omogočila širjenje knjig, biblij v angleščini in literarnih del. To obdobje prinaša tudi razvoj dramatike in poezije ter nastanek literarnih velikanov, katerih delo bo zaznamovalo elizabetinsko dobo.
Zunanja politika in pomorstvo
Tudorji so postopoma vlagali v pomorsko moč. Reševanje sporov s sosednjimi silami, predvsem z Francijo in pozneje s Habsburžani in Španijo, je bilo stalno vprašanje. V poznem 16. stoletju so angleški pomorščaki in zasebni pomorščaki (privateers) kot Francis Drake razširili angleški vpliv na morjih in napadali španske ladje in kolonialne posesti.
Vrhunec nasprotovanja s Španijo je bil neuspešen poskus invazije z letom 1588, znan kot neuspešna španska Invazijska armada (Spanish Armada), ki je utrdil anglo-nadzor nad La Mancheom in okrepil pomorsko samozavest Anglije.
Posledice in dediščina
Tudorsko obdobje je postavilo temelje za zgodnjo moderno angleško državo: centralizirana oblast, institucionalne reforme, preobrat v verskem življenju in rast pomorskih zmogljivosti. Gospodarske spremembe – ograjevanje, rast volnene industrije, razvoj trgovine – so preoblikovale razmerja moči in družbeno strukturo ter ustvarile pogoje za nadaljnjo kolonialno in trgovsko ekspanzijo v 17. stoletju.
Za podeželsko prebivalstvo je to obdobje pomenilo dohodkovne pretreske in migracije; za državo pa vzpon k močnejši, bolj centralizirani monarhiji z rastjo pomorske in trgovske moči, ki bo kasneje podpirala angleško imperijsko širitev.
Priporočila za nadaljnje branje
Za poglobitev lahko iščete literaturo o posameznih temah: vladavine Henrika VII in Henrika VIII, reforma cerkve, ekonomski vpliv ograjevanja, razvoj angleškega pomorstva in politične posledice elizabetinske dobe. Ti vidiki skupaj pojasnijo, zakaj je obdobje Tudorjev eno od ključnih prelomnic v zgodovini Anglije.
Tudorski grb
Finančni razvoj tudorske vlade, 1536-53
Vpliv
razpustitveTudorska vlada je z razpustitvijo samostanov pridobila ogromno prihodkov. Duhovniški prihodki iz prvih sadov in desetin, ki so prej pripadali papežu, so zdaj pripadali kralju.
Cromwell je delno zaradi novih prihodkov, pridobljenih z razpustitvijo samostanov, ustanovil dohodkovna sodišča, ki so kraljeve prihodke pravilno razdelila med različne službe. To je bilo šest sodišč ali državnih oddelkov, od katerih je bilo vsako popolnoma organizirano s svojimi specializiranimi uradniki, pečati in habitati ter odgovorno za določeno vrsto prihodkov.
Vloga
WinchestraVečje število oddelkov je pomenilo, da se je povečalo število uradnikov, kar je otežilo in podražilo upravljanje prihodkov. V letih 1540-58 so
se pojavile dodatne finančne in upravne težave.
Vpliv
vojneHenryjeva vojna s Francijo in Somersetova vojna s Francijo in Škotsko sta Anglijo stali ogromno denarja. Kraljeva kovnica je s proizvodnjo kovancev slabše kakovosti pridobivala prihodke.
Pomembni dogodki v obdobju
Bitka pri Stoku (1487)
Leta 1487 so sovražniki Henrika VII. iz hiše York okronali pretendenta in ob obali Kambrije izkrcali majhno vojsko z namenom, da bi ukradli krono. Henrik VII. jih je premagal pri East Stoku. To je bila verjetno zadnja bitka v vojni rož.
Angleška reformacija
To je bil morda najpomembnejši niz dogodkov, ki so se zgodili v obdobju Tudorjev. Začelo se je zaradi spora Henrika VIII. s papežem Klementom VII. zaradi njegove zavrnitve razveze zakonske zveze.
Norfolški upor (1549)
Od leta 1549 je bila to največja ljudska vstaja v obdobju Tudorjev. Sprva je bila namenjena demonstraciji proti ograjevanju skupnih zemljišč. Vodja Robert Kett je bil obešen zaradi izdaje.
Življenje
Revščina
Približno tretjina prebivalstva je živela v revščini, od premožnih pa se je pričakovalo, da bodo dajali miloščino za pomoč nemočnim revnim. Zakonodaja Tudorjevih je bila stroga do tistih, ki niso mogli najti dela. Tiste, ki so zapustili svoje župnije, da bi si poiskali delo, so imenovali potepuhi in so jih lahko kaznovali z bičanjem.
Zamisel o delavskem domu je bila prvič predlagana leta 1576.
Zdravje
Povprečna življenjska doba je bila 35 let. Razlog za to je bila slaba preskrbljenost z zdravili in zdravniki v tistem času. Zaradi visoke stopnje umrljivosti otrok je le 33-50 % prebivalstva dopolnilo 16 let.
Čeprav je v njih živel le majhen del prebivalstva, so bile tudorske občine prenaseljene in nehigienične. Večina občin je bila neasfaltiranih, čeprav je bilo v večjih mestih drugače.
Ni bilo kanalizacije ali odtokov, smeti so bile preprosto odvržene na ulici. Živali, kot so podgane, so v teh razmerah dobro uspevale. V večjih mestih, kot je bil London, so bile zaradi pomanjkljivih sanitarij pogoste bolezni, kot so ošpice, ošpice, malarija, tifus, davica, škrlatinka in norice.
Pandemija črne smrti je izbruhnila leta 1498, 1535, 1543, 1563, 1589 in 1603. Razlog za hitro širjenje bolezni je bilo povečanje števila podgan, okuženih z bolhami, ki so prenašale bolezen.
Hrana in prehrana
Hrana, ki so jo v tem obdobju uživali zelo bogati prebivalci, je bila večinoma divjačina, pogosto pa tudi kosi in ščinkavci. Sadje in zelenjavo so Tudorji jedli le v sezoni. Krompir pa še ni prišel na mizo v večji meri, saj so ga kmetje šele začeli gojiti, čeprav so ga raziskovalci, kot je bil sir Walter Raleigh, prinesli v Veliko Britanijo.
Hiše in stanovanja
Večina prebivalstva je živela v majhnih vaseh. Njihovi domovi so bili, tako kot v prejšnjih stoletjih, slamnate koče z eno ali dvema sobama. Pohištvo je bilo osnovno, namesto stolov so bili pogosti stoli.
Dvorce so imele veliko dimnikov za številne kamine, ki so bili potrebni za ogrevanje velikih prostorov. Ti kamini so bili tudi edini način za pripravo hrane. Zelo velike hiše so bile pogosto zasnovane v simetričnih oblikah, kot sta "E" in "H".
Izobraževanje
Revnejši otroci nikoli niso hodili v šolo. Otroci iz premožnejših družin so imeli učitelje, ki so jih učili branja in francoščine. Vendar so dečke pogosto pošiljali v šole, ki so pripadale samostanom, kjer so se v razredih z do 60 dečki učili predvsem latinščino. Šole so bile stroge, zato ni bilo redko, da so bili učenci kaznovani s palico.
Zabave
Bogati so hodili na lov, kjer so za svoje pojedine lovili jelene in divje prašiče. Uživali so tudi v tekmovanjih v sabljanju in viteških dvobojih. Večina bogatašev si je ogledovala medvedje boje.
Moda
V tudorskih časih je moda kazala, kako premožen si. Bogati ljudje so si lahko privoščili oblačila iz finega platna ali svile. Prav tako so jih vezenine krasile zlate niti in dragulji. Dame so morale nositi korzete, ki so bili narejeni iz kosti in so zmanjšali trebuh in pas, zato so bile videti vitkejše. Revnejši ljudje so nosili preprosta oblačila iz volne - moški tuniko in hlače, ženske pa dolgo obleko s predpasnikom na vrhu.
Monarhi
Iz rodbine Tudorjev je v tem obdobju vladalo pet angleških monarhov.
- Henrik VII (1485 do 1509)
- Henrik VIII (1509 do 1547)
- Edvard VI (1547 do 1553)
- Lady Jane Grey (1553) - devet dni nominalna kraljica, ki je neuspešno poskušala preprečiti nastop Marije I. Ni bila članica rodbine Tudor.
- Marija I. (1553 do 1558)
- Elizabeta I. (1558 do 1603)
Sorodne strani
- Angleška reformacija
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je tudorsko obdobje?
O: Obdobje Tudorjev se običajno nanaša na obdobje med letoma 1485 in 1603, zlasti v zvezi z zgodovino Anglije.
V: Kdo je bil prvi vladar dinastije Tudorjev?
O: Prvi vladar dinastije Tudorjev je bil Henrik VII (1457-1509).
V: Ali je elizabetinsko obdobje del obdobja Tudorjev?
O: Elizabetinsko obdobje se pogosto obravnava ločeno, saj se nanaša zlasti na vladavino Elizabete I. (1558-1603), čeprav je včasih vključeno v tudorsko obdobje.
V: Kaj je povzročilo rast prebivalstva v obdobju Tudorjev?
O: Po črni smrti in kmetijski krizi konec 14. stoletja se je prebivalstvo spet povečalo.
V: Kaj je pomagalo gospodarstvu v obdobju Tudorjev?
O: Izvoz volnenih izdelkov v celinsko Evropo je precej pomagal gospodarstvu.
V: Kaj je bila ograja?
O: Ograja je bil postopek ograjevanja zemljišč, ki so bila prej na voljo za skupno uporabo, in spreminjanja v zasebno lastnino, običajno v kmetijske namene.
V: Kateri so bili nekateri inflacijski pritiski v tudorskem obdobju?
O: Različni inflacijski pritiski, morda zaradi priliva zlata iz Novega sveta in naraščajočega prebivalstva, so povzročili, da se je razlika med bogatimi in revnimi povečala.
