Otok Wrangel

Zgodovina

Baron Ferdinand von Wrangel (1796-1870) je bil nemški raziskovalec in pomorščak v službi Ruskega cesarstva. V bližini reke Kolime je opazil ptice, ki so poletele proti severu. Na podlagi tega je pravilno sklepal, da je v Arktičnem oceanu otok. Otok je iskal v dvajsetih letih 19. stoletja, vendar ga ni nikoli našel.

Leta 1881 se je ameriški parnik Thomas L. Corwin, ki je iskal izgubljeno odpravo, znašel pri otoku Wrangel. Na otoku so iskali preživele, vendar jih niso našli. Na otoku so izobesili ameriško zastavo in ga zahtevali za Združene države Amerike. Poimenovali so ga "Nova Kolumbija", vendar se ime ni nikoli prijelo. Naslednjih 30 let se o odkritju ni storilo ničesar.

Leta 1913 je Vilhjalmur Stefansson vodil veliko ekspedicijo, da bi odkril izgubljeno celino, za katero je verjel, da je pod arktičnim ledenim pokrovom. Iz Viktorije v Britanski Kolumbiji so odpluli 17. junija 1913. Šest tednov pozneje je njihova ladja zašla v led. Stefansson in več spremljevalcev je zapustilo odpravo in se vrnilo na varno. Ko se je ladja zdrobila, je posadka na ledu postavila tabor. Marca 1914 je kapitan Bartlett vodil preostanek posadke 80 milj čez led do otoka Wrangel. Dvanajst preživelih je septembra 1914 pobrala majhna kitolovska škunerka.

Leta 1921 je Stefansson zahteval Wrangelov otok za Kanado. Odprava iz Kanade, ki je želela kolonizirati otok, je bila neuspešna. Do leta 1926 je Rusija z ustanovitvijo kolonije na otoku ponovno uveljavila svoje pravice do otoka. Sčasoma so se kolonisti vrnili na celino, otok pa je ostal zapuščen.

Leta 1976 je Sovjetska zveza otok razglasila za zapovednika, zvezno zaščiteni naravni rezervat. V angleščini se imenuje Wrangel Island Nature Reserve. Varuje velike kolonije snežnih gosi, severnih medvedov in mrožev, ki tu živijo. Rezervat lahko obiščejo le uradni uslužbenci ruske vlade in povabljeni gostje.

Galapaški otoki na skrajnem severu

V zadnji ledeni dobi Wrangelovega otoka niso nikoli prekrivali ledeniki, zato ga ob umiku ledu ni nikoli prekrila voda. Tla in rastline na Wrangelu so ostale nedotaknjene. Notranje doline so večinoma starodavna pleistocenska tundra. Ponašajo se z več kot 400 edinstvenimi rastlinskimi vrstami.

Divje živali

Čeprav je podnebje zelo surovo, ima Wrangelov otok veliko in raznoliko populacijo divjih živali. Je največje brlogišče polarnih medvedov na svetu. Tu živi približno 400 medvedjih samic, ki vzgajajo svoje mladiče. Na otoku živi največja svetovna populacija pacifiških mrožov. Na otoku živijo velike populacije snežnih gosi, snežnih sov, tjulnjev, arktičnih volkov, arktičnih lisic in lemingov. Zdi se, da na otoku manjkajo komarji.

Volnati mamuti

Otok Wrangel je bil morda zadnje mesto, kjer so volnati mamuti (Mammuthus primigenius) živeli, preden so izumrli. Otok je posejan z mamutovimi okli. Populacija mamutov je tu obstajala približno 6 000 let po tem, ko so izumrli na celini. Obstajali so približno do leta 1650 pred našim štetjem, ko so bile velike piramide v Gizi stare že 1000 let. Arheološki dokazi na otoku kažejo, da gre za manjšo vrsto Mammuth primigenius wrangelensis.