Charles Haddon (C.H.) Spurgeon (19. junij 1834 – 31. januar 1892) je bil angleški baptistični pridigar. Ljudje ga pogosto imenujejo »princ pridigarjev«. V svojem aktivnem delovanju je pridigal množicam – po ocenah je njegova pridiga dosegla približno 10 milijonov ljudi. Spurgeon je pogosto pridigal tudi do desetkrat na teden na različnih prizoriščih in srečanjih. Njegove pridige so bile prevedene v številne jezike, njegova dela in zbirke pridig pa se še danes množično tiskajo. Zaradi obsežnosti svojih spisov ga mnogi štejejo za enega najbolj objavljenih krščanskih pisateljev.
Spurgeon je bil 38 let pastor Metropolitan Tabernacle v Londonu. Pod njegovim vodstvom je cerkev zrasla in postala ena najvplivnejših baptističnih skupnosti v Veliki Britaniji. V karieri je sodeloval v več sporih z Baptistično zvezo Velike Britanije in kasneje dejansko odmislil članstvo v tej denominaciji zaradi teoloških in organizacijskih nestrinjanj. Spurgeon je vse življenje trpel za depresijo in drugimi duševnimi boleznimi, hkrati pa ga je pestilo tudi več fizičnih težav, zaradi katerih je pogosto potoval na počitnice in zdravljenje v tujino. Leta 1856 je začel izobraževati bodoče duhovnike, pozneje pa je tudi ustanovil dobrodelno organizacijo Spurgeon's, ki deluje po vsem svetu in je pomagala mnogim otrokom, družinam in cerkvenim ustanovam.
Zgodnje življenje in poklicanost
Charles Haddon Spurgeon se je rodil v majhnem kraju v Essexu. Kot najstnik se je spreobrnil in hitro začel pridigati; javno pridiganje je začel v zgodnji mladosti, zaradi česar je že pri devetnajstih prejel pastirsko službo v eni večjih londonskih cerkvenih zborov. Njegov pristop je bil jasen, neposreden in usmerjen v evangelizacijo, kar je hitro pritegnilo veliko poslušalcev.
Pastoralno delo, izdajateljsko delo in socialne pobude
Spurgeon je ustanovil izobraževalne in dobrodelne projekte: med drugim je vzpostavil teološko šolo za izobraževanje pastorjev (danes poznano kot Spurgeon's College), izdajal revijo in številne knjige ter pripravljal dnevne duhovne premišljevalne zapise. Zelo je bil dejaven tudi na področju skrbi za otroke–ustanovil je sirotišnice in programe pomoči, ki so nudili domove in izobraževanje tisočim otrokom v njegovi dobi. Njegove publikacije, kot so zbirke pridig in premišljevanj, so imele velik doseg in dolgo življenjsko dobo.
Teologija, spori in vpliv
Spurgeon je zagovarjal konservativno, kalvinistično obliko evangelikalne teologije in bil odprt nasprotnik liberalnih sprememb v veri in praksi, kar je vodilo do znanih spopadov z drugimi cerkvenimi voditelji in institucijami. Eden najbolj znanih sporov v njegovem življenju, znan tudi kot »Down-Grade Controversy«, je pomembno zaznamoval odnose z Baptistično zvezo in privedel do ločitve od nekaterih združenj. Kljub sporom pa je njegov literarni in pridigarski opus močno vplival na generacije pridigarjev in vernikov po vsem svetu.
Zdravje, smrt in zapuščina
V zadnjih letih življenja je bil Spurgeon pogosto oslabljen zaradi kroničnih zdravstvenih težav in depresije; zaradi zdravja je večkrat potoval po Evropi. Umrl je 31. januarja 1892 v Franciji. Njegova zapuščina živi v širokem naboru spisov, ki se še danes prepisujejo, tiskajo in prevajajo, v ustanovah, ki jih je ustanovil (šole, sirotišnice, dobrodelne organizacije) in v vplivu, ki ga ima na sodobno evangelikalno gibanje.
Spurgeonovo življenje in delo ostajata pomemben del zgodovine protestantizma 19. stoletja; njegovi govori še vedno navdihujejo bralce in poslušalce po svetu, njegova dobrodelna organizacija pa nadaljuje delo, ki ga je začel v svojem času.





