Izop (Hyssopus): opis, vrste, uporaba in gojenje aromatične rastline
Izop (Hyssopus) je rod približno 10–12 vrst zelnatih ali polzelnatih rastlin iz družine Lamiaceae, ki izvira iz vzhodnega Sredozemlja do osrednje Azije. So aromatične rastline s pokončnimi, razvejanimi stebli, dolgimi do približno 60 cm, ki so na konicah prekrita s finimi dlačicami. Listi so ozki, ovalni, dolgi približno 2–5 cm. Majhni, običajno modri cvetovi so poleti zbrani v gostih socvetjih na zgornjem delu vej. Daleč najbolj znana vrsta je zeliščni izop (H. officinalis), ki se pogosto goji zunaj svojega domačega območja v Sredozemlju. Različice te vrste obstajajo v modrih, rožnatih in belih cvetnih oblikah ter v sortah z raznobarvnimi listi.
Izop je priljubljen zaradi močnega vonja in okusa ter zaradi privabljanja čebel in drugih opraševalcev. V tradicionalni medicini so ga uporabljali za lajšanje težav z dihali, kot antiseptik in v prebavnih pripravkih; danes je njegova uporaba bolj omejena in pogosto nadzorovana, saj eterična olja vsebujejo spojine, ki pri večjih odmerkih lahko povzročijo neželene učinke.
Vrste in sorte
Rod vključuje približno 10–12 vrst, med najpogostejšimi pa so:
- Hyssopus officinalis – zeliščni izop, najpogosteje gojena vrsta; obstajajo kultivarji z modrimi, rožnatimi ali belimi cvetovi.
- Hyssopus angustifolius in sorodne oblike, manj pogoste v kulturi.
V vrtnarstvu boste našli sorte z različnimi barvami cvetov (npr. 'Blue', 'Pink', 'Albus', 'Variegatus'). Pri izbiri sorte upoštevajte klimatske razmere in namen (okras, kulinarika, medonosna rastlina).
Uporaba
- Kulinarična: listi in cvetovi se uporabljajo v majhnih količinah kot aromo v čajih, sirnih in mesnih jedeh, solatah ter v likerjih in sirupih. Okus je intenziven, rahlo grenek, mentolen z notami janeža in mete — zato ga uporabljamo varčno.
- Zeliščna medicina: tradicionalno za lajšanje kašlja, bronhialnih težav in prebavnih motenj. V sodobni rabi je priporočljiva previdnost, saj eterično olje vsebuje pinokamfon in sorodne spojine, ki so pri visokih odmerkih lahko nevrotoksične. Izogibati se ga je treba nosečnicam, doječim materam in ljudem z epilepsijo.
- Vrtna in ekološka vloga: odličen medonos, privablja čebele in metulje; primeren za skalnate vrtove, robove in dišeče gredice.
- Kozmetika in eterična olja: iz listov se pridobiva olje, uporabljeno v dišavah in lokalnih pripravkih, vendar z opozorilom glede toksičnosti pri nepravilni uporabi.
Gojenje in nega
- Položaj: izop potrebuje polno sonce; v polsenci cveti manj obilno in postane bolj šibek.
- Tla: dobro odcedna, peščena ali ilovnata tla z nizko do srednjo rodovitnostjo; pH nevtralen do rahlo alkalni. Izogibajte se težkim, stalno vlažnim tlom, kjer je tvegan koreninska gniloba.
- Zalivanje: enkrat vzpostavljen je izop dobro odporen proti suši; zalivajte zmerno in le po potrebi. Prekomerna vlažnost škoduje rasti in zdravju rastline.
- Gnojenje: minimalno. Preveč hranil zmanjša koncentracijo eteričnih olj in šibkejši okus.
- Rezanje in vzdrževanje: po cvetenju odrežite zbledele cvetove in skrajšajte poganjke, da preprečite odjemanje energije v semena in spodbudite novo rast. Vsako pomlad lahko obrežete rastlino za tretjino do polovico, da preprečite lesnatenje spodnjih delov.
- Zimske razmere: v zmerno mrzlih območjih je izop večinoma odporen (približno USDA cona 5–9), a zaščita pred zimo (malča) v hladnejših predelih zmanjša poškodbe.
- Razmik in sajenje: sadike ali sadike sadite 25–40 cm narazen, odvisno od sorte; v vrstah za robove ali trajnice lahko uporabite manjši razmik.
Razmnoževanje
- S semeni: semena so majhna; sejemo spomladi ali jeseni z rahlo stratifikacijo za izboljšanje kalivosti. Kalitev je počasnejša — pri temperaturi okoli 18–22 °C. Presajanje po odmiku nočnih zmrzali.
- Z odvzetičnimi potaknjenci: pol lesnati potaknjenci v pozni pomladi ali zgodnjem poletju se dobro ukoreninijo v mešanici peska in komposta.
- Delitev grma: redkeje, ker rastline ne prenašajo pretiranega motenja koreninskega sistema, vendar je delitev spomladi možna pri starejših grmih.
Bolezni in škodljivci
- Na splošno odporen; težave se pojavijo pri slabi drenaži (koreninska gniloba).
- Pogosto prenaša manjše napade listnih uši ali pajkovih pršic, ki jih je običajno mogoče nadzorovati z brizganjem vode ali blagimi pripravki iz mila.
- Preventivno zagotovite dobro zračenje in sončno lego ter se izogibajte gnojenju z dušikom, da zmanjšate dovzetnost za bolezni.
Pridelava in spravilo
- Listi in cvetove pobiramo tik pred polnim razcvetom – takrat je vsebnost eteričnih olj največja.
- Sušenje: obesite snopke na suhem, zračnem in temnem mestu; lahko tudi sušite v mrežastih vrečkah. Pri sušenju se aroma ohrani, če seciranje in sušenje poteka nežno.
- Skladiščenje: shranjujte v dobro zaprtih posodah na temnem in hladnem mestu; eterična olja s časom izgubljajo intenzivnost.
Varnost in opozorila
- Eterična olja iz izopa vsebujejo pinokamfon in sorodne spojine, ki so v večjih količinah lahko toksične in lahko sprožijo konvulzije. Uporaba velikih odmerkov ali koncentriranih pripravkov ni priporočljiva brez strokovnega nadzora.
- Izognite se notranji uporabi močnejših izvlečkov pri otrocih, nosečnicah, doječih materah in pri ljudeh z epilepsijo ali občutljivostjo na eterična olja.
- Pri zunanji uporabi vedno naredite test na majhnem predelu kože zaradi možnosti draženja oziroma alergije.
Vrtna raba in kombinacije
Izop je odlična izbira za skalnjake, dišeče gredice, meje ali poljane za opraševalce. Dobro uspeva v kombinacijah z drugimi medonosnimi in suhi prijaznimi rastlinami, kot so lavanda, salvia, oregano ali rožmarin. Zaradi kompaktne rasti je primeren tudi za sajenje v korita in posode.
Upoštevajte, da je janežev izop, Agastache foeniculum (imenovan tudi modri orjaški izop), povsem drugačna rastlina in ni v bližnjem sorodstvu, čeprav sta obe v družini met. Ajsovec je doma v večjem delu severne in osrednje Severne Amerike.
Vrste
|
|
Gojenje
Ime "hizop" je mogoče skoraj nespremenjeno razbrati iz grške besede ύσσωπος (hyssopos) in hebrejske besede אזוב (ezov). V drugi Mojzesovi knjigi v Svetem pismu je zapisano, da so na večer pashe kri žrtvovancev na vratnih policah namazali z izopom. Njegove lastnosti, ki povzročajo bruhanje, so omenjene tudi v Knjigi psalmov. V Novi zavezi so na vejo izopa nataknili gobo, namočeno v kislo vino ali kis, in jo tik pred smrtjo ponudili Jezusu iz Nazareta na križu. Tako Matej kot Marko to omenjata, vendar rastlino omenjata s splošnim izrazom καλαμος (kalamos), ki se prevaja kot "trst" ali "palica".
Semena posadimo spomladi, sadike pa posadimo 40-50 cm narazen. Hizop lahko razmnožujemo tudi s potaknjenci ali delitvijo korenin spomladi ali jeseni. Hizop je treba gojiti na polnem soncu v dobro odcedni zemlji, koristno pa mu je tudi občasno obrezovanje. Ne živi dolgo in rastline je treba zamenjati vsakih nekaj let. Primeren je za uporabo kot nizka živa meja ali meja v zeliščnem vrtu.
Hizop se uporablja tudi na vrtu. Pravijo, da je dobra spremljevalna rastlina zelja, saj odvrača metulja kapusovega belčka. Ugotovljeno je bilo tudi, da "izboljša pridelek vinske trte, če je posajena vzdolž vrst, zlasti če je teren skalnat ali peščen in tla niso tako lahka za obdelavo, kot bi lahko bila". Hizop naj bi škodoval redkvicam, zato jih ne bi smeli gojiti v bližini. Ajsop privablja tudi čebele, hrošče in metulje, zato ima svoje mesto na divjem vrtu, poleg tega pa je koristen za zatiranje škodljivcev in spodbujanje opraševanja brez uporabe nenaravnih metod.
Liste hibeopa lahko shranimo s sušenjem. Nabirati jih je treba na suh dan, ko so najbolj zreli in je količina aktivnih sestavin največja. Sušiti jih je treba hitro, stran od močne sončne svetlobe, da se ohranijo aromatične sestavine in prepreči oksidacija drugih kemikalij. Potrebno je dobro kroženje zraka, na primer v prezračevalni omari z odprtimi vrati ali v sončni sobi s temperaturo od 20 do 32 °C. Listi izopa se morajo posušiti v približno šestih dneh, če bo to trajalo dlje, se bodo razbarvali in izgubili aromo. Posušene liste hranimo v čistih, suhih in nepredušnih posodah in jih lahko hranimo od 12 do 18 mesecev.
Izop uporabljajo ličinke nekaterih vrst Lepidoptera, vključno s kapusovim moljem, kot hranilno rastlino.
Uporaba
Izop se uporablja kot sestavina kolonjske vode in likerja Chartreuse. Skupaj z meliso in rimskim pelinom se uporablja tudi za barvanje alkohola Absint. Izop se uporablja tudi v zeliščnih zdravilih, običajno v kombinaciji z drugimi zelišči, kot je sladki koren, zlasti pri pljučnih obolenjih. Izop tudi uničuje bakterije, krepi kapilare in zmanjšuje vnetja. Pomaga pri približno 81 različnih boleznih, vključno z rakom, bronhitisom, nespečnostjo, edemi, prehladi itd. Če ga uživamo v obliki izvlečka ali čaja, se znebimo sluzi v dihalnih poteh, kar ublaži zastoje, lahko uravnava krvni tlak in razprši pline. Pomaga tudi pri težavah s krvnim obtokom, epilepsiji, vročini, protinu in težavah s telesno težo. Iz svežega izopa lahko naredimo obkladke, ki pomagajo pri celjenju ran. Med nosečnostjo se ne sme uporabljati.
Ritualna uporaba
Izop je sveta rastlina, ki se uporablja v judovstvu. V hebrejskem Svetem pismu se pogosto pojavlja kot Ezov. V 2 Mz 12,22 je Judom v Egiptu naročeno: "Vzemite šopek izopa, ga pomočite v kri v posodi in z nekaj krvi obložite vrh in obe strani vratnega okvirja. Nihče od vas ne sme iti skozi vrata svoje hiše do jutra." Duhovniki v Salomonovem templju so ga uporabljali za različne vrste očiščevalnih obredov v 3 Mz 14,4-7; 14,49-52; 19,6.18. Izop se pogosto uporablja tudi za polnjenje katoliškega obrednega Aspergilla, ki ga duhovnik namoči v posodo s sveto vodo in poškropi vernike, da jih blagoslovi. Vendar pa raziskovalci pravijo, da se biblijski zapisi ne nanašajo na rastlino, ki jo danes poznamo pod imenom izop. V resnici gre morda za eno od številnih različnih zelišč.
Talmud imenuje yzop אברתא in ga obravnava kot zeliščno zdravilo za prebavne motnje.
V živilih
Listi yzopa imajo rahlo grenak metin okus in jih lahko dodajamo juham, solatam ali mesu, vendar jih je treba uporabljati previdno, saj je okus zelo močan.
1Ilustracija H. officinalis iz 9. stoletja
Sorodne strani
- Agastache, znan kot velikanski izop
Vprašanja in odgovori
V: Koliko vrst je v rodu Hyssop?
O: V rodu Hyssop je približno 10-12 vrst.
V: V katero družino spadajo rastline iz rodu Hyssop?
O: Hizop spada v družino Lamiaceae.
V: Kje so avtohtone rastline iz rodu Hyssop?
O: Rastline iz rodu Hyssop rastejo od vzhodnega Sredozemlja do osrednje Azije.
V: Kakšne so značilnosti rastline Hyssop?
O: Rastline izopa so aromatične, zelnate ali poldrevesne, imajo pokončna razvejana stebla, dolga do 60 cm, in so na konicah pokrita s tankimi dlačicami. Imajo majhne modre cvetove, ki cvetijo poleti.
V: Katera je najbolj znana vrsta izopa?
O: Najbolj znana vrsta izopa je zeliščni izop (H. officinalis).
V: Ali je janežev izop bližnji sorodnik zeliščnega izopa?
O: Ne, janež (Agastache foeniculum) ni bližnji sorodnik zelišča yzop, čeprav sta obe rastlini iz družine met.
V: Od kod izvira janež?
O: Ajsovec je doma v večjem delu severne in osrednje Severne Amerike.
