Labodje jezero

Zgodba o baletu

1. dejanje: 1. prizor - zavesa se dvigne na rojstnodnevni zabavi princa Siegfrieda. Star je 21 let. Naslednji večer bo veliki ples. Nevesto bo izbral med šestimi princesami, ki so na obisku. Wolfgang, njegov vzgojitelj, veseljakom predstavi skupino kmetov. 2. Valse. 3. Scène. Vstopi kraljica mati. Misli, da je Siegfried lahkomiseln. Kraljica mati odide. Benno spodbuja princa, naj nadaljuje zabavo. 4. Pas de trois. Ples za kmete. 5. Pas de deux. Plesi za veseljake. 6. Pas d'action. Wolfgang je pijan in se zgrudi. 7. Sujet. Sonce zahaja. Siegfried predlaga zadnji ples. 8. Danse des coupes. Veseljaki plešejo polonezo s čašami v rokah. 9. Finale. Nad glavo leti jata labodov. Benno predlaga lov. Princ se strinja. Odpravijo se na pot.

Dejanje 2: 10. Scène. Vidimo jezero, ki se lesketa v mesečini. Siegfried in njegovi prijatelji opazujejo jato labodov, ki drsijo po gladini jezera. 11. Scena. Lovci namerijo. Ptice se spremenijo v deklice. Njihov vodja vpraša Siegfrieda, zakaj jih vznemirja. Ona mu odgovori, da je princesa Odette. Zlobna mačeha je vse njo in njene spremljevalke spremenila v labode. Opazuje jih mačehin spremljevalec Von Rothbart v podobi sove. Samo poročna zaobljuba lahko razbije urok, zaradi katerega je podnevi labod, ponoči pa devica. 12. Scena. Siegfried pravi, da ljubi Odette. Ona obljubi, da se bo udeležila jutrišnjega plesa. Opozori ga, da je njena mačeha zelo nevarna. 13. Danse des cygnes. 14 Scène. - Zora se razblini. Odette in njeni prijatelji se kot labodi vrnejo na jezero.

3. dejanje: Gostje prispejo na Siegfriedov grad, kjer poteka izbor prinčeve neveste. 16. Ples baletnega ansambla in plesalcev (Danse du corps de ballet and des nains). Plešejo vsi, tudi skupina pritlikavcev. 17. Scena. -La sortie des invités et la Valse. Prihod šestih princes. 18. Scène. Siegfried ne izbere neveste med šestimi princesami. Vstopi von Rothbart s svojo hčerko Odile. Ta je preoblečena v Odette. 19. Pas de six. Princese plešejo. 20. Danse hongroise. 21. Španski ples. 22. Danse napolitaine. 23. Danse Mazurka. 24. Scène. Siegfried izbere Odiljo za svojo nevesto, ker verjame, da je Odette. Von Rothbart pobegne iz dvorane kot sova. Siegfried hiti v noč, da bi našel Odette.

• Čajkovski je kasneje v 3. dejanje uvrstil pas de deux, ki je znan kot "Črni labod pas de deux".

Dejanje 4: 25. Entr'acte. 26. Scena. Odettini prijatelji čakajo na njeno vrnitev k jezeru. 27. Danse des petits cygnes. 28. Scène. Odette se zgrudi v naročje svojih tovarišev. Pove jim, kaj se je zgodilo. Dviga se nevihta. Siegfried pride do Odette. 29. Finalni prizor. -Prosi jo, naj mu odpusti. Umre od žalosti v njegovem objemu. Njeno krono vrže v vodo. Valovi ga preplavijo. Vidimo labode, ki drsijo po jezeru.

Libreto in partitura

Leta 1871 je Čajkovski preživljal poletje v Ukrajini s sestro Aleksandro Davydovo. Na njenem domu v Kamenki je napisal kratek balet o labodih, ki ga je uprizoril za njene otroke. Zgodba baleta je temeljila na nemški pravljici Labodje jezero. Čajkovski je glasbeno temo iz tega otroškega baleta uporabil v zrelem Labodjem jezeru. O tem baletu za otroke je znanega le malo.

Leta 1875 je Vladimir Begičev prosil Čajkovskega, naj napiše balet o labodih. Begičev je bil uradnik, odgovoren za repertoar cesarskih gledališč. Čajkovski je sprejel njegovo povabilo in napisal balet. Rimskemu-Korsakovu je dejal: "Delo sem sprejel, deloma zato, ker želim denar, pa tudi zato, ker sem si že dolgo želel preizkusiti se v tej vrsti glasbe." Avgusta je dokončal skice za dve dejanji. Balet je dokončal 10. aprila 1876.

Kdo je napisal libreto baleta, ni znano. V programu sta bila navedena tako Begitchev kot plesalec Vasilij Geltzer. Verjetno sta ga napisala na podlagi pogovorov z umetniki, ki so se srečevali v Begitchevem salonu. Uporabila sta tudi pravljice iz zbirke nemških pravljic in ljudskih pravljic Johanna Musäusa Volksmärchen der Deutschen (1782-86).

Sestava

Čajkovski ni imel izkušenj s pisanjem baletne glasbe za profesionalno gledališče, ko je sprejel Begićevo povabilo. Leta 1875 je začel delati Labodje jezero. To je bil njegov prvi balet. Študiral je baletno glasbo drugih avtorjev. Všeč sta mu bila glasba in balet Lea Delibesa. Čajkovski je menil, da je Delibesova glasba lepa in spevna. Vendar pa bi Čajkovski Labodje jezero zasnoval na simfonični lestvici. S pisanjem glasbe za Labodje jezero se je Čajkovski izognil resničnosti homoseksualca v carski Rusiji. Rusija je bila represivna država. Homoseksualce so pošiljali v zapor, izgnali ali pregnali. Simfonije niso ublažile stresa tako kot baletna glasba; Čajkovski je moral v simfonije vložiti preveč svojega notranjega življenja. Maja 1875 so ga najeli, da napiše Labodje jezero. Glasbo je dokončal aprila 1876. Uradnik, odgovoren za glasbo v Bolšoj teatru, je menil, da Čajkovskega glasbe ni mogoče razumeti. Leitmotiv v mali baletni glasbi Čajkovskega za njegove nečakinje in nečake se je začel imenovati "Labodja pesem". Čajkovski je ta leitmotiv uporabil v Labodjem jezeru.

Liki v baletu

• Odette, labodja princesa. Odette je podnevi labod (kot njene sestre labodke), ponoči pa devica. Pojavi se v 2. in 4. dejanju ter zelo na kratko v 3. dejanju.
• Princ Siegfried, Odettin ljubimec. Princ Siegfried se zaljubi v Odeto in ji obljubi, da ji bo za vedno zvest. Po nesreči jo izda. Nastopi v vseh štirih dejanjih.
• Von Rothbart je čarovnik, ki Odetto in njene sestre labode ujame v čarobni urok. Privzame obliko sove. Na koncu baleta je poražen. Pojavi se v 2., 3. in 4. dejanju. Včasih ga imenujejo Rotbart. Njegovo ime pomeni "Rdeča brada".
• Odile, hčerka von Rothbarta. Preoblečena je v Odette. Na plesu princa prelisiči, da ji obljubi ljubezen, princ pa jo pri tem izda. Pojavi se le v tretjem dejanju. Včasih balerina, ki igra Odette, igra tudi vlogo Odile.
• Wolfgang, prinčev vzgojitelj. Wolfgang se običajno pojavi v prvem dejanju. Opije se od vina. Pojavi se v 1. in 3. dejanju.
• Benno, prinčev prijatelj. Benno predlaga princu in njegovim prijateljem, naj v prvem dejanju lovijo labode. Benno se pojavi v 1. in 3. dejanju.
• Kraljica mati, Siegfriedova mati. Kraljica mati želi, da si njen sin izbere nevesto. V prvem dejanju mu za rojstni dan običajno podari samostrel kot darilo za rojstni dan. Pojavi se v 1. in 3. dejanju. Kraljica mati je pantomimična vloga.

Pavel Gerdt v vlogi princa Siegfrieda v ponovitvi v Sankt Peterburgu leta 1895

Struktura baleta

• Uvertura

1. dejanje

• št. 1: Scène
• št. 2: (Valček)
• št. 3: Scène
• Št. 4: Pas de trois
• št. 5: Pas de deux
• Št. 6: Pas d'action
• št. 7: Sujet
• št. 8: Plesi s kupolami {Gobletov ples}
• št. 9: Finale

2. dejanje

• Št. 10: Scène
• št. 11: Scène
• Št. 12: Scène
• Št. 13: Plesi s ciplji
• Št. 14: Scène

3. dejanje

• št. 16: Danse du corps de ballet and des nains (Ples za baletni zbor in pritlikavce)
• št. 17: Scena -La sortie des invités et la Valse (Prihod gostov in valček)
• Št. 18: Scène
• Št. 19: Pas de six (Ples za šest princes)
• št. 20: Danse hongroise (madžarski ples)
• št. 21: Španski ples (Danse espangnole)
• št. 22: Neapeljski ples (Danse napolitaine)
• št. 23: Danse Mazurka (Mazurka)
• Št. 24: Scène
• Nekoč po prvi izvedbi je Čajkovski po mazurki vstavil spektakularni pas de deux (danes imenovan Črni labod pas de deux).

4. dejanje

• Št. 25: Entr'acte
• Št. 26: Scène
• št. 27: Danse des petits cygnes (Ples malih labodov)
• Št. 28: Scène
• št. 29: Scène finale

Pierina Legnani v vlogi Odette v sanktpeterburški oživitvi, 1895

Glasba

John Warrack poudarja, da je Čajkovski dramo iz zgodbe prenesel v glasbo: "S tem, ko je za ključ tragedije določil B, je začel glasbeni "zaplet" s temnimi silami Rothbarta, ki težijo k temu, da se tonaliteta spusti v nižje tone. Glavno dogajanje pa je na območju tonacije A." Čajkovski je uravnotežil vse glasbene komponente dela. "Divertissements so v njegovem najlažjem, najbolj privlačnem glasbenem načinu," piše Warrack. "Plesi, ki nadaljujejo dogajanje, imajo precej večjo glasbeno vsebino, medtem ko so prizori pripovedi in dogajanja v tistem, kar se je imenovalo njegov "simfonični" način." Kritiki so trdili, da je glasba Čajkovskega "preveč hrupna, preveč 'wagnerjanska' in preveč simfonična".

"Ples malih labodov" iz 4. dejanja

Prva izvedba

Vaje za Labodje jezero so se začele, še preden je Čajkovski dokončal partituro, in so potekale 11 mesecev. Vsi, ki so sodelovali pri produkciji, še nikoli niso slišali tako zapletene partiture za balet. Glasbo so opisali kot "neplesno". Celo dirigent je obupano dvignil roke nad glasbo.

Koreograf Julius Reisinger je bil nesposoben, scenografija pa je bila pomanjkljiva, saj so jo oblikovali trije različni ljudje. Poleg tega je imel Bolšoj teater v tistem času težave, med drugim ni imel baletnega mojstra, ki bi lahko pripravil predstavo na podlagi partiture. Vloga Odette ni bila dodeljena prvovrstni plesalki, temveč drugorazrednemu talentu. Razlog je bil morda političen.

Labodje jezero je bilo prvič uprizorjeno 4. marca 1877 v Velikem gledališču v Moskvi. Plese je oblikoval Julius Reisinger. Pauline Karpakova je plesala Odette. V Labodje jezero je vključila nekaj številk iz drugih baletov, ki so ji bile všeč. Balet je bil neuspešen. Leta 1883 je Bolšoj balet umaknil s svojega repertoarja. V tistem času so se scenografije razpadale. Šele leta 1901 je Aleksander Gorski za Bolšoj postavil novo uprizoritev Labodjega jezera.

Kaj so ljudje mislili o baletu

Balet Čajkovskega

Labodje jezero (1877) Spalna lepotica (1890) Luskavec (1892)

·         v ·         t ·         e

Prva predstava Labodjega jezera je bila katastrofa. Herman Laroche je zapisal: "Moram reči, da še nikoli nisem videl slabše predstave na odru Bolšoj. Kostumi, dekoracije in stroji niso niti najmanj zakrili praznine plesov. Noben baletnik ni imel niti pet minut užitka." Pohvalil je glasbo. Zapisal je, da je bil Čajkovski "v odličnem razpoloženju ... bil je na vrhuncu svojega genija". Čajkovskega brat Modest je zapisal: "Revščina uprizoritve, torej dekoracije in kostumov, odsotnost izjemnih izvajalcev, šibka domišljija baletnega mojstra in končno orkester ... vse to skupaj je [Čajkovskemu] upravičeno omogočilo, da je krivdo za neuspeh zvrnil na druge." Vendar je bil balet pri gledalcih zmeren uspeh. Od premiere v Bolšoju leta 1877 do zadnje predstave leta 1883 je bil predstavljen 33-krat.

Revizija v Sankt Peterburgu, 1895

Čajkovski je umrl 6. novembra 1893. Ljudje so se po njegovi smrti začeli bolj zanimati za njegovo glasbo. Lev Ivanov je bil pomočnik baletnega mojstra v gledališču Mariinski v Sankt Peterburgu. Zasnoval je nove plese za 2. dejanje. To dejanje je bilo predstavljeno 1. marca 1894 na koncertu v Mariinskem v spomin na Čajkovskega. Pierina Legnani je plesala Odette. Spremenjeno dejanje je bilo zelo uspešno. Ponovno je bilo predstavljeno s še večjim uspehom. Marius Petipa je bil baletni mojster pri Mariinskem. Bil je navdušen nad uspehom teh dveh predstav. Odločil se je, da bo v Mariinskem baletu uprizoril celoten balet. Zasnoval je plese za 1. in 3. dejanje, Ivanov pa za 2. in 4. dejanje.

Riccardo Drigo je bil dirigent orkestra Mariinsky. Iz baleta je izpustil nekaj številk. Orkestriral je tri klavirske številke iz op. 72 Čajkovskega. Nato jih je vključil v balet. Te tri številke so bile "L'Espiègle", "Valse Bluette" in "Un poco di Chopin". V tretje dejanje je nato uvrstil številko, ki jo je morda napisal sam.

Čajkovskega brat Modest je za revizijo baleta nekoliko spremenil njegovo zgodbo. Baletu je dal srečen konec. Novo Labodje jezero je bilo predstavljeno 27. januarja 1895 v Marijinskem gledališču. Pierina Legnani je plesala Odette in Odile. Balet je bil zelo uspešen. Ta različica baleta je tista, ki jo običajno gledamo danes.

Gledališče Mariinski, Sankt Peterburg

Dvaintrideset fouettés en tournant

Labodje jezero je znano po 32 fouettés en tournant v 3. dejanju. Te fouettés pleše balerina, ki igra Odile, na koncu pas de deuxa "Črnega laboda". Ta pas je bil naknadna zamisel Čajkovskega. V prvotno produkcijo ni bil vključen. Sestavljen je iz uvodnega adagia, ki mu sledi variacija za moškega plesalca. Temu sledi variacija za balerino. Celota se zaključi z živahnim gibom za oba plesalca, ki vključuje fouettés. Pierina Legnani je prvič zaplesala fouettés v predstavi Mariinskega gledališča leta 1895. Obiskovalci baleta so bili negotovi glede 32 fouettésov. Nekateri so mislili, da gre le za trik. Drugim so se zdele vznemirljive. Ti obiskovalci so hodili na vsako predstavo in šteli število obratov.

Plesalec, ki izvaja fouettés en tournant

Druge zgodnje produkcije

Labodje jezero je v Evropi in Združenih državah Amerike postalo znano kmalu po tem, ko je bila leta 1895 v Mariinskem gledališču predstavljena revidirana različica. V Evropi je bila prvič predstavljena v Pragi junija 1907. V Združenih državah Amerike je bilo prvič predstavljeno v Metropolitanski operni hiši decembra 1911. Djagilevov Ballets Russes je leta 1911 v Londonu predstavil Labodje jezero v dveh dejanjih. Ballets Russes so leta 1925 v Londonu predstavili različico v enem dejanju. Celotno Labodje jezero je novembra 1934 v Angliji prvič predstavil Balet Sadler's Wells. Med balerinami, ki so upodabljale Odette, so Mathilde Kchessinska, Anna Pavlova in Margot Fonteyn. Pavel Gerdt je bil princ Siegfried v predstavi iz Sankt Peterburga leta 1895. Princa Siegfrieda sta uprizorila tudi Nižinski in Rudolf Nurejev.

Labodje jezero ( Češka, 2009)

Struktura

V tej primerjavi je uporabljena partitura Čajkovskega. Lahko se razlikuje od partiture Riccarda Driga, ki se običajno izvaja danes. Naslovi posameznih številk so vzeti iz izvirne objavljene partiture. Nekatere številke so naslovljene zgolj kot glasbene navedbe, tiste, ki niso, pa so prevedene iz izvirnih francoskih naslovov.

Uvod

Moderato assai - Allegro non troppo - Tempo I

Prvo dejanje

št. 1 Scène: Allegro giusto

št. 2 Valček: Valček št. 2: Tempo di valse

št. 3 Scène: Allegro moderato

št. 4 Pas de trois

I. Intrada (ali Entrée): Allegro

II. Andante sostenuto

III. Allegro semplice, Presto

IV. Moderato

V. Allegro

VI. Koda: Allegro vivace

št. 5 Pas de deux za dva veseljaka (iz te številke je kasneje nastal Pas de deux Črnega laboda)

I. Tempo di valse ma non troppo vivo, quasi moderato

II. Andante - Allegro

III. Tempo di valse

IV. Koda: Allegro molto vivace

št. 6 Pas d'action: Allegro: Andantino quasi moderato - Allegro

št. 7 Sujet (Uvod v ples s čašami)

št. 8 Ples z vrči: Tempo di polacca

št. 9 Finale: Sujet, Andante

Drugo dejanje

Št. 10 Scène:

št. 11 Scène: Allegro moderato, Moderato, Allegro vivo

Št. 12 Scène: Allegro, Moderato assai quasi andante

Št. 13 Plesi labodov

I. Tempo di valse

II. Moderato assai

III. Tempo di valse

IV. Allegro moderato (iz te številke je kasneje nastal znameniti Ples malih labodov)

V. Pas d'action: Andante, Andante non troppo, Allegro (gradivo izposojeno iz Undine)

VI. Tempo di valse

VII. Koda: Allegro vivo

Št. 14 Scène:

Tretje dejanje

Št. 15 Scène: Allegro giusto

Št. 16 Ballabile: Ples baletnega zbora in pritlikavcev: Balet: Moderato assai, Allegro vivo

št. 17 Vstop gostov in valček: Allegro, Tempo di valse

Št. 18 Scène: Allegro, Allegro giusto

št. 19 Grand Pas de six.

I. Intrada (ali Entrée): Moderato assai

II. Variacija 1: Allegro

III. Variacija 2: Andante con moto

IV. Variacija 3: Moderato

V. Variacija 4: Allegro

VI. Variacija 5: Moderato, Allegro semplice

VII. Velika koda: Allegro molto

Dodatek I

Pas de deux za gospo Anno Sobeščansko po izvirni glasbi Léona Minkusa (znan tudi kot Pas de deux Čajkovskega)

št. 20 Madžarski ples: Čardas - Moderato assai, Allegro moderato, Vivace

Dodatek II

št. 20a Ruski ples za gospo Pelageyo Karpakovo: Moderato, Andante semplice, Allegro vivo, Presto

Št. 21 Španski ples: (Tempo di bolero)

Št. 22 Neapeljski/venetski ples: Allegro moderato, Andantino quasi moderato, Presto

št. 23 Mazurka: Tempo di mazurka

Št. 24 Scène: Allegro, Tempo di valse, Allegro vivo

Četrto dejanje

št. 25 Entr'acte: Moderato

Št. 26 Scène: Allegro non troppo

Št. 27 Ples malih labodov: Moderato

Št. 28 Scène: Allegro agitato, Molto meno mosso, Allegro vivace

št. 29 Scène finale: V nadaljevanju se glasi: Andante, Allegro, Alla breve, Moderato e maestoso, Moderato