Zgodovina Rusije

Grčija in Rim (pred 3. stoletjem)

V 8. stoletju pred našim štetjem so se grški trgovci preselili v Tanais in Fanagorijo. Bosporsko kraljestvo (grško kraljestvo) je postalo del Rimskega cesarstva. V 2. stoletju našega štetja so se germanski Goti preselili k Črnemu morju. V 3. in 4. stoletju našega štetja je v južni Rusiji obstajal gotski Oium, dokler ga niso osvojili Huni.

Hunska in turška kolonizacija (3 c - 10 c)

Med 3. in 6. stoletjem našega štetja so Bosporsko kraljestvo napadli tudi vzhodni nomadi, kot so Huni in turški Avari.

Turki, Hazari, so do 8. stoletja osvajali stepe v spodnjem delu porečja Volge med Kaspijskim in Črnim morjem. Znani so bili po svojih zakonih, strpnosti in svetovljanstvu. Hazari so trgovali z Baltikom in muslimanskim Abasidskim cesarstvom s središčem v Bagdadu. Bili so pomembni zavezniki Bizantinskega cesarstva in so pomagali zmagovati v vojnah proti arabskim kalifatom. V 8. stoletju so se Hazari preimenovali v Jude.

turško-hažarsko cesarstvo v Rusiji. Hazari so prihajali z vzhoda iz Srednje Azije in Mongolije.

Vzhodni Slovani (7 c - 13 c)

Nekateri predniki sodobnih Rusov so bila slovanska plemena. Prišli so iz gozdov na Pripetskem barju. Zgodnji Vzhodni Slovani so postopoma naselili zahodno Rusijo, tako da so se iz Kijeva preselili proti današnjemu Suzdalu in Muromu ter nato iz Polocka proti Novgorodu in Rostovu.

Od 7. stoletja dalje so bili Vzhodni Slovani večina v Zahodni Rusiji. Počasi in mirno so se mešali z avtohtonimi ugrofinskimi plemeni, kot so Merjaki, Muromi in Meščeri.

V tem obdobju se je razširila tudi cirilica, ki so jo v 9. stoletju izumili v sodobni Bolgariji.

Kijevska Rusija (882-1283)

Vikingi ali Varangi so se ukvarjali s piratstvom in trgovino po vsej Severni Evropi. Sredi 9. stoletja so osvojili vzhodni Baltik do Črnega in Kaspijskega morja. Varangijec po imenu Rurik je okoli leta 860 postal vladar Novgoroda, nato pa so se preselili na jug in osvojili Kijev, ki je bil pred tem v lasti turških Hazarjev. Rurikov sin Igor in njegov sin Svjatoslav sta nato osvojila vzhodnoslovanska plemena, uničila hazarski kaganat ter vodila vojne proti Bizancu in Perziji.

Tako se je v 9. stoletju v dolini reke Dnjeper rodila Rusija. Kijevska Rusija je nadzorovala trgovino s krznom, voskom in sužnji med Skandinavijo in Bizantinskim cesarstvom ob rekah Volhov in Dnjeper.

V 11. stoletju se je nordijski vladajoči razred pomešal z vzhodnimi Slovani. Slovani so pri poskusu ropanja Konstantinopla prevzeli grške krščanske vplive. SvjatoslavI. je v eni od takšnih kampanj zmagal; premagal je tudi Hazare na Volgi. Bizantinsko cesarstvo je propadalo, vendar je kulturno vplivalo na Rusijo.

Kijevska Rusija je na primer prek Bizanca uvedla slovansko različico vzhodnega pravoslavnega krščanstva. Leta 988 so postali kristjani.

Nato je Jaroslav Modri napisal nekaj zakonov.

V 11. stoletju je Jaroslav Modri pomagal izboljšati gospodarstvo in književnost. Grščina in latinščina nista imeli velikega vpliva na ruski jezik. Cerkvena slovanščina se je namesto tega uporabljala neposredno v liturgiji.

Konec 11. stoletja je v južni stepi starejše Pečenege zamenjalo nomadsko turško ljudstvo, Kipčaki (ali Kumani). Ob Črnem morju so ustanovili nomadsko državo (Desht-e-Kipchak). Kipčaki in Kijevci so se borili.

Plemena v Rusiji ob prihodu Varangov in pred slovansko kolonizacijo


Kijevska Rusija po koncilu v Liubechu leta 1097

Mongolska kolonizacija (13. - 15. stoletje)

Ruse je v 13. stoletju osvojila mongolska Zlata horda. Kijev je bil uničen. Halič-Volinja je bila sčasoma vključena v Poljsko-litvansko skupnost, medtem ko sta Vladimir-Suzdal, ki so ga obvladovali Mongoli, in neodvisna Novgorodska republika postala osnova sodobne Rusije.

Leta 1223 so se neenotni južni knezi pri reki Kalki spopadli z mongolskim napadom in bili hudo poraženi. V letih 1237-1238 so Mongoli požgali mesto Vladimir (4. februarja 1238) in druga večja mesta v severovzhodni Rusiji, premagali Ruse pri reki Siti, nato pa se odpravili na zahod in osvojili Poljsko in Madžarsko. Do takrat so osvojili večino Rusije.

Mongoli so uničili mesta. Nekatera, kot sta Kijev in Vladimir, si niso nikoli opomogla. Nova mesta Moskva, Tver in Nižni Novgorod so se začela potegovati za hegemonijo v Rusiji, ki so jo obvladovali Mongoli. V 14. stoletju je bila ustanovljena Zlata horda. Mongolska nadvlada v Rusiji se je skupaj z zahtevami po dajatvah od ruskih knezov nadaljevala približno do leta 1480.

Rusko-tatarski odnosi

Po padcu turških Hazarjev v 10. stoletju je Volgo osvojila Volška Bolgarija, ki je bila del Velike Bolgarije. V 10. stoletju so Turki sprejeli islam in trgovali z Bližnjim vzhodom in Srednjo Azijo. ^[]Po mongolskih vpadih v tridesetih letih 12. stoletja si je Volško Bolgarijo priključila Zlata horda. Njeno prebivalstvo se je razvilo v sodobne Čuvaše in Kazanske Tatare.

Mongoli so nadzorovali Rusijo in Volško Bolgarijo iz svoje zahodne prestolnice Saraj, enega največjih mest srednjeveškega sveta. Ruski knezi so morali plačevati davek Mongolom iz Zlate horde, ki so jih običajno imenovali Tatari. Ruska pravoslavna cerkev je pod vodstvom metropolitov Aleksija in Sergija Radoneškega celo doživela preporod.

Mongoli so vplivali na rusko vojaško taktiko in transport. Pod mongolsko okupacijo je Rusija razvila poštno cestno omrežje, popis prebivalstva, davčni sistem in vojaško organizacijo.

Moskovsko veliko kneževino (1283-1547)

Daniil Aleksandrovič je ustanovil Moskvo (Moskovijo). Najprej so bili vazali Mongolov in Tatarov.

Mongolski vladarji so jim dali naziv velikega kneza Moskve in jim naložili pobiranje davkov od ruskih kneževin. Moskva je postala središče ruske pravoslavne cerkve.

Ivan III Veliki

V 15. stoletju so moskovski knezi še naprej utrjevali rusko zemljo, da bi povečali število prebivalcev in bogastvo. Najuspešnejši je bil Ivan III, ki je postavil temelje ruskega naroda. Ivan je tekmoval z Veliko litovsko kneževino za nadzor nad zgornjim porečjem Dnjepra in Oke.

Ivanu III. je uspelo priključiti Novgorod in Tver. Tako se je Moskovska velika kneževina potrojila.

Ivan je nato strmoglavil vladajoče Tatare in Zlato hordo, ki je bila zdaj razdeljena na več kanatov in hord. Ivan je želel zaščititi južne meje pred krimskimi Tatari in drugimi turkomongolskimi vojskami. Zgradil je Veliki abatijski pas in plemičem v zameno za vojaško službo dal zemljo. S tem se je vojska razširila.

Ivan IV. je postal prvi ruski vladar, ki se je imenoval car.

Ivan III. je potrojil ozemlje svoje države, končal prevlado Zlate horde nad Rusi in oživil moskovski Kremelj. Vendar je bil tudi protikatoliško usmerjen in je Rusijo izoliral od zahodne civilizacije.

Timuridsko cesarstvo (14 c)

V 14. stoletju je Timur osvojil dele južne Rusije in za nekaj časa zasedel Moskvo.

Oropanje Suzdala s strani Batu Khana februarja 1238: miniatura iz kronike iz 16. stoletja

Rusko carstvo (1547-1721)

Ivan IV Grozni

"Ivan Grozni" je povečal pooblastila carja. Znebil se je številnih ljudi, ki mu niso bili všeč zaradi najmanjših malenkosti. Pomagal pa je pri razvoju Rusije in prilagajanju novih zakonov ter zmanjšal vpliv cerkve.

Ivan si je priključil Kazanski in Astrahanski kganat ter Sibirijo. V Rusiji je zdaj živelo muslimansko tatarsko prebivalstvo in je postala večetnična in večkonfesionalna država. Družina Stroganov je nadzorovala tudi Ural in najela ruske kozake za kolonizacijo Sibirije.

Ivan je razdelil Rusijo in ustanovil opričnijo. V njej je Ivan leta 1570 v Novgorodskem pokolu ubil plemiče. Vojaške izgube, bolezni in pomanjkanje hrane so oslabili Rusijo. Krimski Tatari so uspeli izropati osrednjo Rusijo in leta 1571 požgati Moskvo. Leta 1572 se je Ivan ustavil.

Ob koncu vladavine Ivana IV. sta poljsko-litvanska in švedska vojska vdrli v severozahodno Rusijo.

Čas težav

Takrat je prišlo do številnih državljanskih vojn in tujih vdorov, znanih kot "čas nemirov" (1606-13). Izjemno hladna poletja (1601-1603) so uničila pridelke, kar je povzročilo rusko lakoto v letih 1601-1603 in povečalo kaos.

Med poljsko-muskovitsko vojno (1605-1618) so poljsko-litvanske sile vdrle v Moskvo in postavile marionetne vladarje.

Toda 4. novembra [22. oktobra] 1612 je Rusija končno zavzela Moskvo.

dinastija Romanov

Februarja 1613 je bil za vladarja izvoljen Mihael Romanov. Dinastija Romanov je vladala Rusiji do leta 1917.

Rusko cesarstvo (1721-1917)

Rusija se je v 17. stoletju zelo razširila, vključno s prvo rusko kolonizacijo Pacifika sredi 17. stoletja, rusko-poljsko vojno (1654-67) in ruskim osvajanjem Sibirije. Rusija je večino svojega ozemlja pridobila v Sibiriji.

Ruska revolucija (1917-1922)

Carski sistem je bil februarja 1917 z oktobrsko revolucijo popolnoma strmoglavljen.

Sorodne strani

• Evrazijska stepa