Herkul je ameriški animirani glasbeni film iz leta 1997, ki temelji na legendarnem grškem mitološkem junaku Heraklu (v filmu znanem pod rimskim imenom Herkul), Zevsovem sinu iz grške mitologije. Film sta režirala Ron Clements in John Musker, producirala pa ga je družba The Walt Disney Company. Gre za 35. animirani film iz serije Walt Disney Animated Classics.
Pesem "Go the Distance" je bila nominirana za oskarja za najboljšo izvirno pesem in zlati globus za najboljšo izvirno pesem. Oboje je izgubila zaradi uspešnice Celine Dion "My Heart Will Go On" iz filma Titanik.
Sinopsis
Film spremlja odraščanje Herkula, sina boga Zevsa, ki ga zaradi spletk boga podzemlja Hada izgubita božanstvo in živi naprej kot smrtnik. Odraščal je pri skromni družini, medtem pa ga najde in usposablja upornik in trener junakov Filoktete (Phil). Herkul išče svoje mesto v svetu, želi postati pravi junak in si pridobiti nazaj svojo pripadnost bogovom. Na poti spozna Megaro (Meg), v katero se zaljubi, in se sooči z načrti Hada, ki želi prevzeti oblast nad Olimpom. Film prikazuje njegovo preobrazbo iz nerodnega mladeniča v junaka, končno izbiro med božanstvom in ljubeznijo ter zmago nad zlim načrtom.
Glasba in izvedba
Za glasbeno podlago je zaslužen nagrajeni skladatelj Alan Menken, besedila pesmi pa je napisal David Zippel. Glasbeni slog se v filmu vmešava z elementi gospel, pop in klasičnih filmskih števil, kar je bilo za Disney v tem obdobju nekoliko drugačno. Pesmi, kot je "Go the Distance", so postale prepoznavne in so pomembno prispevale k čustvenemu jedru zgodbe.
Zasedba glasov
V originalni različici so glavni glasovi podali znani igralci; med najbolj ključnimi so:
- Tate Donovan kot Herkul (govorni glas)
- Roger Bart kot Herkul (pevski glas v številkah)
- Susan Egan kot Megara
- James Woods kot Hades
- Danny DeVito kot Philoctetes (Phil)
- Rip Torn kot Zevs
- Paul Shaffer kot Hermes
V filmu nastopajo tudi petje in dialogi številnih spremljevalnih likov, med drugim energične Muze, ki zgodbo pripovedujejo v gospel slogu.
Produkcija in slog
Režiserja Ron Clements in John Musker sta združila klasično Disneyjevo pripovedovanje z moderno animacijo konec 90. let. Film navdih črpa iz antične grške umetnosti in kiparstva, a oblikovno in barvno ohranja izrazit, živahen stil, prilagojen družinam in otrokom. Film združuje tradicionalno risano animacijo z nekaj računalniško podprtimi elementi, kar mu daje dinamiko pri prizorih s spopadi in velikimi lokacijami.
Izid, sprejem in dediščina
Ob izidu je film prejel mešane do dobre ocene: kritiki so pohvalili humor, glasbo in glasovne nastope, medtem ko so nekateri opozorili na odmik od izvirnih mitoloških motivov. Komercialno je bil film uspešen in je prispeval k nadaljnji prepoznavnosti likov, med drugim je spodbudil nastanek televizijske serije in drugih spremljevalnih vsebin. Z leti je Herkul postal del Disneyjevega kanona kot zabavna, glasbena priredba klasične zgodbe o junaku, prilagojena družinski publiki.
Mediji in adaptacije
Po izidu so sledile domače izdaje na video in DVD, kasneje so film izdajali tudi na Blu-ray in digitalnih platformah. Uspeh filma je vodil do televizijske serije, kjer so liki in zgodbe dobili nadaljnji razvoj, odprl pa je tudi prostor za številne izdelke z motivi filma in gostovanja likov v drugih Disneyjevih projektih.
Herkul ostaja opazen primer, kako lahko sodobna filmska pripoved v okviru animacije prenese klasične mite v nov, glasbeno obarvan in široko dostopen format.