Julius Streicher: nacistični propagandist in izdajatelj Der Stürmer

Streicher se je rodil v Fleinhausnu na Bavarskem. Bil je osnovnošolski učitelj.

Leta 1913 se je Streicher v Nürnbergu poročil s Kunigundo Roth, pekovo hčerko.

Naslednje leto se je začela prva svetovna vojna. Streicher se je pridružil nemški vojski. Med vojno je prejel železni križ. Do konca vojne leta 1918 je bil Streicher poročnik.

Streicher in njegova žena sta imela dva sinova: Lothar (rojen leta 1915) in Elmar (rojen leta 1918).

Leta 1919 je bil Streicher aktiven v antisemitski organizaciji Schutz- und Trutz-Bund. Leta 1920 je prestopil v novoustanovljeno Nemško socialistično stranko (Deutschsozialistische Partei). Ta politična stranka je imela skoraj enake ideje kot nacistična stranka. Streicher jo je želel narediti še bolj antisemitsko. Večina članov Nemške socialistične stranke tega ni želela, zato so se Streicher in njegovi privrženci leta 1921 preselili v "Nemško delovno skupnost" (nem. Deutsche Werkgemeinschaft).

Nemška delovna skupnost je želela združiti vse različne antisemitske skupine v Nemčiji. Leta 1922 se je Streicher pridružil svojim privržencem Adolfa Hitlerja. S tem se je število ljudi v nacistični stranki skoraj podvojilo. Zaradi tega je bil Hitler Streicherju hvaležen do konca življenja.

Streicher je leta 1923 sodeloval pri münchenskem puču v pivnici. Istega leta je začel izdajati rasistični časopis Der Stürmer. Bil je tudi njegov urednik. Streicher je časopis uporabljal za vzbujanje globokega sovraštva do vsega in vseh Judov. Leta 1935, ko je bil Der Stürmer najbolj priljubljen, ga je bralo približno 480 000 ljudi.

Streicher je v časopisu trdil, da so Judje pripomogli k denarnim težavam, ki jih je imela Nemčija v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Te težave so vključevale brezposelnost, inflacijo in gospodarsko depresijo (premalo denarja v gospodarstvu). Trdil je, da so Judje iz belcev naredili sužnje in da so odgovorni za več kot 90 odstotkov prostitutk v Nemčiji.

Po ponovni ustanovitvi nacistične stranke je Streicher postal vodja okrožja na Frankovskem. Po letu 1933 je praktično vladal mestu Nürnberg. Dobil je vzdevek "kralj Nürnberga" in "frankovska zver".

Leta 1940 so nacistični voditelji Streicherju odvzeli vsa delovna mesta in moč v nacistični stranki. To so storili, ker:

• Po kristalni noči je povzročil škandale s krajo judovskega premoženja.
• Širil je neresnične zgodbe o Hermannu Göringu
• Vodil je več napadov na druge vodje okrožja
• Imel je spolne odnose z ženskami, ki niso bile njegove žene, ne da bi to poskušal skriti.

Vendar je bil Streicher v dobrih odnosih z Adolfom Hitlerjem, dokler se ta 30. aprila 1945 ni ubil.

7. maja je Nemčija kapitulirala, s čimer se je končala vojna v Evropi. Dva tedna pozneje, 23. maja, so Streicherja zajeli Američani. Le nekaj dni pred aretacijo se je poročil s svojo nekdanjo tajnico Adele Tappe. Njegova prva žena Kunigunde Streicher je umrla leta 1943 po 30 letih zakona.

Julius Streicher je bil na nürnberškem sojenju za vojne zločine spoznan za krivega zločinov proti človeštvu. Na smrt je bil obsojen 1. oktobra 1946.

Streicher med drugo svetovno vojno ni bil član vojske. Prav tako ni sodeloval pri načrtovanju holokavsta, invazije na Poljsko ali sovjetske invazije. Ker pa je spodbujal tako veliko podporo sovraštvu in iztrebljanju Judov, so se tožilci odločili, da mu bodo sodili zaradi zločinov proti človeštvu.

Streicherjeve zadnje besede 16. oktobra 1946 so bile "Heil Hitler" in "Boljševiki te bodo nekega dne obesili!" Prav tako naj bi zaklical: "Purim Fest 1946!" Mislil je, da bodo Judje na dan, ko bodo obesili njega in njegove kolege naciste, začeli nov praznik, tako kot so začeli praznik Purim ob Hamanovi usmrtitvi.

Streicherjeva usmrtitev ni potekala po načrtih. Večina očividcev trdi, da je umrl zaradi počasnega dušenja in ne zaradi hitrega zloma vratu. To se je zgodilo tudi drugim nacistom. To se je zgodilo zaradi vrste obešanja, ki so ga uporabili v Nürnbergu. Morda je moral usmrtiti Streicherja, ki je še nekaj časa po obešanju še vedno stokal in se zibal na vrvi.

• Holokavst
• Antisemitizem
• Propaganda