1260s

1260. leta so desetletje. Začelo se je 1. januarja 1260 in končalo 31. decembra 1269.

Kublajhan je postal vrhovni vodja (naziv za voditelja) mongolskega cesarstva in preselil prestolnico v Peking. Bil je v vojni z južnokitajsko dinastijo Song. Mongolsko cesarstvo je izgubilo nekaj bitk. Prvič je izgubilo bitko, v kateri je bil vodja Kublajhan, v Palestini, ko se je borilo proti egiptovskim mamelukom. Cesarstvo je izgubilo tudi na Kavkazu. Mameluke je vodil novi sultan Baibars. Mameluki so kmalu prevzeli večji nadzor na Bližnjem vzhodu, saj so prevzeli nadzor nad številnimi križarskimi državami in tudi zaustavili mongolske napade. Nikejsko cesarstvo je prevzelo nadzor nad Konstantinoplom in tudi nad latinskim cesarstvom, tako da je to ponovno postalo Bizantinskocesarstvo.

V Evropi so se pojavile težave v politiki. Spori o tem, kdo je lastnik katere zemlje, so povzročili številne vojne na celini. V Angliji je bila druga vojna baronov. To je bila državljanska vojna med aristokracijo, ki ji ni bilo všeč, kako se je obnašal kralj Henrik III. Ta je namreč želel imeti absolutno monarhijo. Češki kralj Otakar II. je postal najpomembnejši knez v Evropi. Z vojnami je pridobil več zemlje, po smrti njegove družine pa je del njihove zemlje pripadel njemu. Islandija in Grenlandija sta vedeli za norveško nadoblast in jo priznavali, toda ko so Norvežani vdrli na Škotsko, so jih Škoti uspeli ustaviti in sklenili mir. V Španiji je še vedno potekala rekonkvista in več pomembnih mest je bilo ponovno zavzetih od Mavrov. Izboljšal se je način izvolitve papeža. Irski in angleški parlament sta se prvič sestala.

V tem desetletju je bilo doseženih več pomembnih kulturnih dosežkov. Roger Bacon je objavil pomembno znanstveno delo Opus Majus. Prav tako je Tomaž Akvinski objavil Summa contra Gentiles. V evropskih katedralah so nastali pomembni arhitekturni in kiparski kosi. Med njimi so katedrala v Chartresu ter prižnice Nicola Pisana za Duomo di Siena in baptisterij v Pisi. Na verskem področju je kraljestvo Sukhothai na Tajskem sprejelo budizem za svojo uradno vero. V Evropi se je antisemitizem še poslabšal, ker je več oblasti sprejelo zakone, ki so določali, da morajo Judje nositi rumene značke, da bi ljudje vedeli, kdo so. V Angliji je bilo ubitih veliko Judov, Katoliška cerkev pa je napadala in cenzurirala Talmud.

Vojna in politika

Evropa

Vojna in mir

Severna in zahodna Evropa

1260 - baltski Samogati in Kurenti so zmagali v bitki pri Durbeju proti tevtonskim vitezom.
1263 - oktober - škotski kralj Aleksander III. je zmagal v bitki pri Largsu proti vikinški armadi (skupini ladij za vojno), ki jo je poslal norveški kralj Haakon IV.
1263 - poglavarji vzhodnega dela Islandije kot zadnji izjavijo, da so dolžni biti zvesti norveškemu kralju. S tem se je ustavila islandska skupnost in tudi islandska državljanska vojna.
1266 - Vojna med Škotsko in Norveško se je končala, ker sta se škotski kralj Aleksander III. in norveški kralj Magnus VI. dogovorila o pogodbi iz Pertha.

Srednja in Južna Evropa

1260 - 4. september - oborožene sile sicilijanskega kralja Manfreda z ghibelini so zmagale v bitki proti gvelfom pri Monte Apertu.
1260 - v Valeju (ki je danes v Švici) se je začela vojna, saj se je škofija Sion branila pred vdorom Savojske grofije.
1263 - Genova od Benečanov prevzame mesto Chania na Kreti.
1264 - Konča se turingijska nasledstvena vojna.
1266 - 26. februar - v bitki pri Beneventu je vojska pod vodstvom Karla (grofa Anžujskega) zmagala proti oboroženim silam iz Nemčije in Sicilije, katerih vodja je bil sicilijanski kralj Manfred. Manfred je v bitki ubit, papež Klemen IV. pa Karla razglasi za kralja Sicilije in Neaplja.

Iberski polotok (ozemlje, ki je večinoma Španija in Portugalska)

1263 - aragonski kralj Jakob I. zmaga v bitki proti Mavrom in med rekonkvisto ponovno prevzame nadzor nad mestom Crevillente.
1264 - v Španiji kralj Jakob I. Aragonski od Mavrov ponovno prevzame nadzor nad mestoma Orihuela in Elx v Alicanteju. S tem se konča več kot 500 let trajajoča islamska vladavina.
1265 - kastiljski kralj Alfonz X. med rekonkvisto od Mavrov prevzame nadzor nad mestom Alicante v Španiji.
1267 - portugalski kralj Afonso III. in kastiljski kralj Alfonz X. podpišeta pogodbo, s katero se dogovorita, da je reka Guadiana južna meja med Portugalsko in Španijo. Ta meja je enaka današnji meji.

Jugovzhodna Evropa

1260 - češki kralj Otakar II. po zmagi v bitki pri Kressenbrunnu prevzame nadzor nad Štajersko. Madžarski kralj Bela IV. je imel nadzor.
1261 - madžarski kralj Bela IV. ustavi Tatare, ki se želijo boriti za nadzor nad Madžarsko.
1268 - madžarski kralj Štefan V. začne vojno z Bolgarijo.

Anglija: Druga vojna baronov

1261 - angleški kralj Henrik III. dobi papeževo bulo, ki mu dovoljuje zapustiti oxfordske provizije. To je eden od razlogov za državljansko vojno med monarhom in angleško aristokracijo.
1264 - pred majem - Druga vojna baronov je angleška državljanska vojna, ki se začne tega leta.
1264 - od 12. do 14. maja - bitka pri Lewesu med Simonom de Montfortom, šestim grofom Leicesterskim, in angleškim kraljem Henrikom III. v Sussexu. Ob koncu bitke de Montfortove sile zajamejo kralja Henrika in njegovega brata (ki je prihodnji kralj Edvard I.) S tem je de Montfort postal "nekronani angleški kralj", saj je zdaj nadzoroval Anglijo, vendar ga ljudje niso razglasili za pravega kralja.
1265 - 20. januar - v Westminstru se v Westminstrskipalači sestane prvi angleški parlament. Westminstrska palača je zdaj znana kot Parlament.
1265 - pred avgustom - bodoči kralj Edvard I. pobegne, ko ga Simon de Montfort drži kot talca.
1265 - 4. avgust - bitka pri Eveshamu v Worcestershiru. Edvardova vojska zmaga nad upornimi baroni. uporne barone je vodil Simon de Montfort. Vojska je ubila de Montforta in več ljudi, ki so mu pomagali. Včasih se ta dogodek obravnava kot smrt viteštva v Angliji.
1266 - oktober - Vojna se izboljša, saj osebe, ki so podpirale Simona de Montforta, ponudijo mir s kraljem. To se imenuje Kenilworthski diktat.
1267 - Konča se druga baronska vojna. Uporniki in angleški kralj Henrik III. sklenejo mir, kot je bilo zahtevano v Kenilworthskem diktatu.

Politični kraji

1260 - vojvodina Saška je razdeljena na Saško-Lauenberg in Saško-Wittenberg. S tem se konča prva saška država.
1261 - prebivalci Grenlandije sprejmejo nadvlado norveškega kralja.
1262 - Strasbourg postane cesarsko svobodno mesto Svetega rimskega cesarstva.
1262 - Islandska skupnost sklene pogodbo, s katero se poveže z Norveško, in sprejme norveškega kralja Haakona IV. kot vladarja.
1264 - dežela Hessen postane neodvisna od Turingije. Takrat postane svobodna dežela Svetega rimskega cesarstva.
1265 - Škotska za deset let prevzame nadzor nad otokom Man.
1267 - Konstantinopelski cesar Baldwin II. s pogodbo iz Viterba podari Ahajsko kneževino kralju Karlu I. s Sicilije. Upa, da mu bo Karel s svojim darilom pomagal vrniti latinsko cesarstvo v prejšnje stanje.
1268 - grofija Wernigerode postane vazalna država brandenburškega markiza.

Rojstva

1264 - papež Klemen V. (umrl 1314)
1265 - 14. maj - Dante Alighieri, italijanski pesnik (umrl 1321)

Umrli

1263 - 14. november - Aleksander Nevski, veliki knez Novgoroda in Vladimirja
1264 - 2. oktober - papež Urban IV.
1265 - 8. februar - mongolski khan Hulagu (r. 1217)
1265 - 4. avgust - Simon de Montfort, šesti grof Leicesterski
1266 - Berke, khan Zlate horde mongolskega cesarstva
1266 - Birger Jarl, švedski regent in ustanovitelj Stockholma
1268 - 29. oktober - Konradin, vojvoda Švabski ter jeruzalemski in sicilijanski kralj (r. 1252)

Vprašanja in odgovori

V: Katera je bila prva izgubljena bitka mongolskega cesarstva pod vodstvom Kublajhana?

O: Mongolsko cesarstvo je pod vodstvom Kublajhana prvič izgubilo bitko v Palestini, ko se je borilo proti egiptovskim mamelukom.

V: Kdo je v tem času vodil Mameluke?

O: Mameluke je vodil novi sultan Baibars.

V: Kaj se je v tem desetletju zgodilo s Konstantinoplom in latinskim cesarstvom?

O: V tem desetletju je Nikejsko cesarstvo prevzelo nadzor nad Konstantinoplom in tudi nad Latinskim cesarstvom, tako da je to ponovno postalo Bizantinsko cesarstvo.

V: Katera državljanska vojna se je v tem desetletju zgodila v Angliji?

O: V Angliji je potekala druga vojna baronov. To je bila državljanska vojna med aristokracijo, ki ji ni bilo všeč, kako se je obnašal kralj Henrik III., saj si je želel absolutne monarhije.

V: Kdo je v tem desetletju postal pomemben princ v Evropi?

O: Češki kralj Otakar II. je v tem desetletju postal pomemben knez v Evropi, saj je z vojnami pridobil več zemlje, po smrti njegove družine pa je del njihove zemlje pripadel njemu.

V: Kateri kulturni dosežki so bili doseženi v tem desetletju?

O: V tem desetletju je bilo doseženih več pomembnih kulturnih dosežkov, na primer Roger Bacon je objavil pomembno znanstveno delo Opus Majus, Tomaž Akvinski je objavil Summa contra Gentiles, v katedralah po Evropi pa so nastala pomembna arhitekturna in kiparska dela, na primer katedrala v Chartresu in prižnice Nicola Pisana za Duomo di Siena in Baptisterij v Pisi.

V: Kako se je v tem obdobju poslabšal antisemitizem?

O: Antisemitizem se je poslabšal, ker je več oblasti sprejelo zakone, ki so določali, da morajo Judje nositi rumene značke, da bi ljudje vedeli, kdo so, zaradi česar je bilo v Angliji ubitih veliko Judov, prav tako pa so katoliške cerkvene oblasti napadle cenzuro Talmuda.