| To je carinska listina za Monflanquin. Napisana je bila leta 1256. (Številke so dodane zaradi lažjega branja. ) (Povezave so dodane zaradi lažjega razumevanja) Alfonz, pozdravljam tebe, ki bereš to pismo. Obveščam vas, da smo prebivalcem naše bastije Monflanquin v škofiji Agen podelili naslednje svoboščine in običaje - Vedite, da od nas ali naših naslednikov v tem mestu ne boste dobili niti Quête, niti Taille, niti droit de gîte. Prav tako ne boste pobirali nikakršnih subvencij, razen če prebivalci to želijo.
- Sedanji prebivalci našega mesta in tisti, ki bodo tu živeli, lahko prodajo, podarijo ali prenesejo vse svoje premično in nepremično premoženje na kogar koli želijo. Ne morejo pa svojega nepremičnega premoženja podariti cerkvi, samostanu ali vojaškemu redu, razen če spoštujejo pravico seigenjurjev, od katerih imajo v fevde.
- Prebivalci omenjenega mesta lahko svoje hčere svobodno poročijo, s komer želijo. Svoje sinove lahko povišajo v cerkveni red.
- Ne bomo aretirali nobenega prebivalca mesta. Ne bomo jih poškodovali. Ne bomo mu vzeli blaga, če je obljubil, da ni kršil zakonov. To ne vključuje umora, blagoslova nekoga s smrtnim izidom in drugega. V teh primerih nam bo njegovo blago izročeno.
- V primeru zahteve ali pritožbe naš predstavnik ne bo mogel od nobenega prebivalca tega mesta zahtevati, da zunaj bastide priča o dogodkih, ki so se zgodili v mestu. Izjema je, če to zahtevajo prebivalci.
- Če prebivalec tega mesta umre brez oporoke, brez otrok in če nihče drug ne pride po dediščino, bodo naši predstavniki izbrali dve osebi, ki bosta varovali premoženje. Varovala jih bosta eno leto in en dan. Če se bo v tem času našel kdo, ki bo lahko upravičeno zahteval dediščino, mu bo vse blago izročeno. Kar zadeva nepremičnine, ki pripadajo drugim seigneurjem, bodo te vrnjene njim. To se zgodi po tem, ko so po običajih škofije Agen poravnani dolgovi osebe, ki je umrla. To velja, če je dolg med letom mogoče jasno dokazati.
- Veljavne so oporoke, ki jih napišejo prebivalci mesta z zaupanja vredno pričo. To velja, tudi če niso bile sestavljene po vseh pravilih, ki jih zahteva zakon. Edini pogoj je, da morajo otroci dobiti del, ki jim po pravici pripada. Da bi to zagotovili, je treba poklicati lokalnega duhovnika ali drugega duhovnika, če je to mogoče.
- Kdor živi v tem mestu, mu ne bo treba sodelovati v dvoboju ali enoročnem boju, da bi dokazal svojo nedolžnost, če je obtožen. Če bo zavrnil boj, se ne bo štel za krivega. Oseba, ki ga obtoži, lahko to stori na sodišču. V ta namen lahko uporabi priče ali kakršen koli drug dober način, ki sledi pravnim obrazcem.
- Prebivalci mesta lahko dajo ali prejmejo v najem ali darilo blago od katere koli druge osebe, ki želi prodati, dati v najem ali podariti svoje nepremično premoženje. To ne vključuje fevdov, alodialnih zemljišč in ozemelj za vojaško uporabo. Teh ni mogoče kupiti ali prejeti, ne da bi se prebivalci ali njihovi nasledniki strinjali s trgovino.
- Za vsako parcelo, ki je široka 16 čevljev in dolga 48 čevljev, bomo na praznik Ste Foy plačali le 6 dinarjev. Ta davek se bo plačeval tudi ob spremembi lastnika. Če se zemljišče proda, bomo kot davek dobili 1/12 prodajne cene prodajalca. Če teh davkov ne bomo plačali do določenega datuma, bomo poleg dolgovanih davkov dobili še 6 solov.
- Mi ali naši predstavniki bomo določili globo za požig ali druge zločine, storjene v tem mestu. Te globe se določijo v skladu z običaji škofije Agen.
- Ko bodo predstavniki našega mesta začeli opravljati svoje dolžnosti, bodo obljubili, da jih bodo opravljali po svojih najboljših močeh. Obljubijo tudi, da bodo spoštovali zakone in običaje tega mesta.
- Konzuli mesta se bodo menjavali vsako leto na dan Marijinega vnebovzetja. Na ta dan bomo mi ali naš predstavnik izvolili 6 katoliških konzulov. Izbrali jih bomo med prebivalci mesta. Izbrali bomo tiste, ki se nam bodo zdeli najbolj pošteni, in tiste, ki bodo najbolj ustrezali potrebam skupnosti in nam samim. Ti konzuli bodo v navzočnosti nas in naših predstavnikov obljubili, da nam bodo dobro služili, da bodo ohranjali naše pravice, da bodo upravljali ljudstvo in da bodo konzuli, kolikor bodo mogli. Ti konzuli ne bodo od nikogar prejeli nobenega nadomestila za to, kar počnejo, samo za to, da so konzuli. Skupnost bo v zameno obljubila, da bo tem konzulom pomagala in jim v vsem sledila. Naši suverenosti se ti ukrepi ne bodo dotaknili. Konzuli bodo imeli pravico popravljati ulice, uličice, vodnjake in mostove. Skupaj s konzulom 24 ljudi, ki ga bo izvolila skupnost, bodo za izvedbo teh del zbirali denar od državljanov. Prav tako lahko zbirajo denar za dela v splošno korist ljudi.
- Vse tiste, ki bodo javne ulice in ulice onesnaževali s človeškimi iztrebki, bo kaznoval naš predstavnik ali konzuli.
- Vsak človek, ki ima v mestu premoženje ali dohodek, bo prispeval k vzdrževanju mesta na enak način kot prebivalci mest. To velja tudi za njegove naslednike. Če to zavrne, lahko naš predstavnik na zahtevo konzulov zaseže njegovo premoženje. Duhovniki in drugi privilegiranci bodo enako storili za blago, ki ga niso dobili z dediščino. Za blago, ki so ga podedovali, nimajo takšne obveznosti. Prispevajo lahko zaradi svojega čistega srca in dobre volje.
- Blago, ki ga prinesete v mesto, da bi ga prodali, se lahko proda na tržnici le, če je prišlo iz kraja, oddaljenega več kot pol milje. Ljudje, ki tega pravila ne spoštujejo, se kaznujejo z denarno kaznijo. Kupec in prodajalec morata plačati po 2 su za sodne stroške. Tujcem, ki tega običaja ne poznajo, ni treba plačati.
- Ljudje, ki pretepejo ali zlorabijo prebivalca s pestjo, rokami ali nogami, morajo plačati 5 solov za sodne stroške, če je bil ta postavljen pred sodišče in ni bila prelita kri. Prav tako morajo poškodovanca spraviti v razumno stanje. Če pa je kri tekla, mora napadalec plačati 20 solov za sodne stroške, če je bila zadeva predložena sodišču. Če je uporabil glavo, palico, kamen ali opeko, bo pristojbina znašala 20 solov, če ni bilo krvi. Če je bila kri in je bila zadeva predložena sodišču, bo taksa znašala 60 solov. Poleg tega bo žrtev prejela odškodnino.
- Če je nekdo zagrešil umor in je bil spoznan za krivega za smrt žrtve, ko je to mogoče šteti za umor, bo kaznovan s sodbo našega sodišča, njegovo premoženje pa bo pripadlo nam, potem ko bo plačal svoje dolgove.
- Kdor izreče žalitve, očitke ali govor, ki prizadene čustva nekoga drugega, bo kaznovan z globo dveh solov in pol, če bo zadeva predložena sodišču. Poleg tega mora žrtvi plačati odškodnino. Kdor to stori pred našim predstavnikom ali sodiščem, bo plačal 5 solov.
- Kdor krši našo prepoved ali skriva garancijo, bo kaznovan s 30 solovi sodnih stroškov.
- Kdor ukrade plemičevo pravico, bo kaznovan z 10 solov.
- Odrasli, moški in ženske, ne glede na to, ali so jih ujeli pri dejanju in so se na podlagi pritožbe pritožili ugledni ljudje ali pa so to priznali na sodišču, bodo plačali po 100 solov sodnih stroškov. Druga možnost je, da gole tečejo po mestu.
- Kdor s slabim namenom potegne nož ali meč proti drugi osebi, bo moral plačati 10 solov sodne takse. Napadenemu bodo tudi povrnili škodo.
- Če nekdo ponoči ali podnevi ukrade predmet v vrednosti 2 solov ali manj, mora teči po mestu s predmetom okoli vratu. Poleg tega bo plačal kazen 5 solov in predmet vrnil lastniku. To ne velja za sadje. Če je predmet vreden več kot 5 solov in gre za prvi prekršek, bo oseba kaznovana z globo 60 solov. Če je že kradel, mu bo sodilo naše sodišče. Če je bil storilec obesen zaradi kraje in če vrednost njegovega premoženja to dopušča, bomo prejeli 10 solov za sodne stroške. To je po tem, ko so bili plačani njegovi dolgovi. Preostanek bomo dobili kot dediščino.
- Kdor podnevi vdre v tuj vrt, vinograd ali travnik in ukrade sadje, seno, travo ali les v vrednosti 12 dinarjev ali manj, bo kaznovan z globo 2 solov in pol. Plačal jo bo mestnim konzulom. Ta denar se bo uporabil za potrebe mesta in popravila. Če je bilo blago vredno več, bo kazen znašala 10 solov. Kdor bo ponoči vdrl v hišo in odnesel sadje, seno ali slamo, nam bo plačal 30 solov, lastniku pa povrnil škodo.
- Če kos živine, krava ali vol vstopi na tuj vrt, vinograd ali travnik, mora lastnik plačati 6 dinarjev konzulom. Za prašiča tri denijere, za dve kozi pa en denijel. To ne vključuje odškodninskih plačil lastniku vrta, vinograda ali travnika.
- Za uporabo lažnih uteži ali mer je treba plačati 60 solov, če se prekršek dokaže.
- Za pritožbo o dolgu, konvenciji ali pogodbi, in če je prijavljena prvi dan, nam ne bo plačano nič, če dolžnik to prizna brez tožbe. V naslednjih devetih dneh pa bo moral naš zastopnik upnika prisiliti, da vse vrne, sicer bo moral dolžnik za svojo pravico do sodnega varstva plačati globo v višini dveh sol in pol.
- Za običajno pritožbo s tožbo, če nekdo prosi za več časa, nam bodo plačali, pet solov za pravico do sodnega varstva, ko pade kazen.
- Če oseba stori nekaj narobe in jo predstavnik še isti dan o tem obvesti, bo morala plačati globo v višini dveh in pol solov. Denarna kazen bo namenjena za pravice do sodnega varstva in sodne stroške, ki jih potrebuje opozicija.
- Naš zastopnik ne sme prejeti denarja od pravosodja, dokler se sodni postopek ne konča in ena stran ne zmaga.
- Za tožbe v zvezi s hišami bomo po sodbi prejeli pet solov.
- V vseh pritožbah, ki jim sledi tožba, nam bo morala oseba, ki se je pritožila, če ne bo dovolj dokazov, plačati globo v višini pet sol. Denarna kazen bo namenjena za pravice do sodnega varstva in sodne stroške, ki jih bo potrebovalo nasprotovanje.
- Trg bo moral biti v četrtek. Če bo tujec prodal bika, kravo, prašiča, starejšega od enega leta, nam bo za droit de leude plačal en denar. Za osla, oslička, konja, mulo, starejšo od enega leta, nam bo moral prodajalec za droit de leude plačati dva denira. Pod to starostjo mu ne bo treba plačati ničesar. Za ovco, ovna ali kozo bo plačal en obole. Za žito saumée (4 sestr) bo plačal en denier. Za sester bo plačal en denier. Za hémine bo plačal en obole. Te pristojbine so za droit de leude in merjenje. Za zaboj ne bomo pobrali ničesar. Rezalec stekla (nekdo, ki reže steklo) bo plačal en denier ali rez v vrednosti enega denierja. Za saumée iz kovinskih predmetov ali volne bo prodajalec plačal dva deniéra. Za čevlje, kotle, ognjišča, ponve, trilce, lonce, nože, kose, slane ribe in druge osnovne stvari bo tuji trgovec plačal dva deniéra. Za sauméein za moški tovor predmetov bo plačal en deniér. Za saumée z vazami in lonci pa en denar. Za moški tovor teh predmetov je prav tako en denier.
- Sejmi bodo potekali na določene dneve. Vsak tuji trgovec bo moral plačati vstopno in izstopno pristojbino. Prav tako bodo za pravico do bivanja v mestu plačali štiri denije na človeka. Za njegove predmete pa en denar. Za kupljene predmete, namenjene uporabi doma, kupcu ne bo treba plačati davka.
- Vsakemu prebivalcu je bilo dovoljeno, da v svojem Faubourgu zgradi peč. Za vsako peč, bodisi za peko kruha za prodajo bodisi za dajanje sosedu, bomo dobili dvanajst dinarjev za vsako slabost za droits d'oublies.
- Dejanja, ki jih opravijo mestni notarji, imajo enako vrednost kot vsa javna dejanja.
Te svoboščine in običaje odobravamo z vsemi in vsakim od zgornjih členov, dokler nam to dovoljuje zakon. V večno pričevanje o tem, kar počnemo, na njih pritrjujemo svoj pečat. Sestavljeno v Vincennesu, junija, leta Gospodovega 1256. |
