Zadnja živeča veteranka prve svetovne vojne je bila Florence Green. Bila je Britanka, ki je služila v zavezniških oboroženih silah in je umrla 4. februarja 2012, stara 110 let. Zadnji veteran, ki je služil v boju, je bil Claude Choules. Služil je v britanski Kraljevi mornarici (in pozneje v Avstralski kraljevi mornarici) in umrl 5. maja 2011, star 110 let. Zadnji veteran, ki je služil v jarkih, je bil Harry Patch, ki je umrl 25. julija 2009, star 111 let. Zadnji veteran centralnih sil je bil Franz Künstler iz Avstro-Ogrske. Umrl je 27. maja 2008 v starosti 107 let.

Enciklopedija Britannica ocenjuje, da je v prvi svetovni vojni sodelovalo 65 038 810 ljudi. Med spopadom je umrlo približno 9 750 103 vojakov.

Kdo so bili zadnji preživeli in kaj pomeni »zadnji veteran«?

Pojem »zadnji preživeli veteran« se nanaša na zadnjo osebo, za katero obstajajo preverljivi uradni viri, da je sodelovala v bojih ali v vojaški službi v času prve svetovne vojne. V praksi to pomeni, da so upoštevani tisti, ki so imeli uradne dokumente, vojaške spise ali potrditve veteranskih združenj. Razlikujemo tudi med zadnjimi, ki so bili v neposrednem boju (fronta), tistimi, ki so bili v jarkih, in tistimi, ki so služili v neborbenih ali podpornih vlogah (npr. medicinsko osebje, mornarji, vojaško gospodarstvo).

Primeri pomembnih zadnjih preživelih

  • Florence Green – pogosto omenjena kot zadnja ženska veteranka prve svetovne vojne; umrla 2012.
  • Claude Choules – pogosto navajan kot zadnji veteran, ki je služil pri bojih; umrl 2011 (veljal je tudi za zadnjega veterana, povezanega z britansko/navalno službo, kasneje pa v Avstraliji).
  • Harry Patch – pogosto označen kot zadnji britanski »trench soldier« (v jarkih); umrl 2009.
  • Franz Künstler – zadnji znani veteran, ki je bil formalno pripisan Centralnim silam (Avstro-Ogrska); umrl 2008.
  • Frank Buckles – zadnji ameriški veteran prve svetovne vojne, umrl 27. februarja 2011 (starejši od 110 let).
  • Lazare Ponticelli – pogosto navajan kot zadnji francoski veteran (rojen v Italiji, služil v francoski vojski), umrl marca 2008.

Statistične in metodološke opombe

Številke o udeležbi (npr. navedena ocena 65 milijonov) in žrtvah (približno 9,75 milijona vojakov) temeljijo na zgodovinskih ocenah in obsežnih arhivskih raziskavah. Različne študije in države uporabljajo nekoliko različne metodologije za štetje — nekateri vključujejo tudi smrtne primere civilistov zaradi vojne, drugi štejejo le vojaške žrtve. Poleg tega je preverjanje statusa »zadnjega veterana« pogosto težavno zaradi uničenih dokumentov, netočnega vpisovanja, migracij in poznejših sprememb državljanstva.

Zakaj so ti podatki pomembni?

Zgodba o zadnjih preživelih prinaša osebni, človeški pogled na velike zgodovinske dogodke. Ti posamezniki so bili živi pričevalci dogodkov, ki so vplivali na sto milijonov ljudi, in s svojimi spomini ter javnimi nastopi pogosto prispevali k ohranjanju zgodovinskega spomina, izobraževanju in spodbujanju miru. Smrt zadnjih veteranov predstavlja simbolični zaključek generacije neposrednih pričevalcev dogodka prve svetovne vojne, vendar zgodovina in posledice vojne ostajajo predmet študija in spomina.

Sklep

Zadnji preživeli veterani prve svetovne vojne so umrli med letoma 2008 in 2012, ko so bili stari od okoli 107 do 111 let. Njihova življenja in zgodbe pomagajo razumeti obseg, humanitarne posledice in dolgo trajajoč pomen konflikta v svetovni zgodovini. Zaradi razlik v dokumentaciji in definicijah različnih držav ostaja natančno določanje »zadnjega veterana« v nekaterih primerih predmet interpretacij, toda izvorne statistike, kot jih navaja Enciklopedija Britannica, ponujajo širši kontekst o obsegu udeležbe in izgub v tem spopadu.