Napad na flotiljo v Gazi

Regionalni pregled

Pas Gaze je del Palestine. Je med najgosteje poseljenimi območji na Zemlji. Na površini približno 493 km² živi približno 1,5 milijona ljudi.

Palestinska uprava trdi, da je to zasedeno ozemlje. Pravijo, da je Izrael okupacijska sila, da se mora umakniti in ozemlje vrniti Palestincem. Izrael je Gazo večkrat napadel in bombardiral, nazadnje decembra 2008.

Izrael na to ne gleda tako, saj je ozemlje leta 2005 predal palestinski upravi in sčasoma umaknil svoje vojake. Palestinska skupina Hamas, ki nadzoruje ozemlje, pa je medtem izstrelila rakete na Izrael.

Hamas je prevzel nadzor nad območjem Gaze od spora med Fatahom in Hamasom, ki se je začel po palestinskih volitvah leta 2006 Izrael je Hamas označil za teroristično gibanje. Tudi Egipt se ni strinjal s tem, da Hamas odstrani uradnike Palestinske uprave iz Gaze.

Izrael naj bi blokado območja Gaze uvedel kot varnostni ukrep, vendar Gibanje za svobodno Gazo temu nasprotuje. Hamas je skupaj z drugimi skupinami povzročal težave na tem območju in v južnih delih Izraela. Blokada se je začela leta 2007. Številne države (na primer Egipt) sočustvujejo z območjem Gaze, nekatere druge (na primer Iran) sovražijo Izrael ali se ga nekako bojijo, nekatere (na primer ZDA) pa se z Izraelom strinjajo.

Regionalni pregled

Pas Gaze je del Palestine. Je med najgosteje poseljenimi območji na Zemlji. Na površini približno 493 km² živi približno 1,5 milijona ljudi.

Palestinska uprava trdi, da je to zasedeno ozemlje. Pravijo, da je Izrael okupacijska sila, da se mora umakniti in ozemlje vrniti Palestincem. Izrael je Gazo večkrat napadel in bombardiral, nazadnje decembra 2008.

Izrael na to ne gleda tako, saj je ozemlje leta 2005 predal palestinski upravi in sčasoma umaknil svoje vojake. Palestinska skupina Hamas, ki nadzoruje ozemlje, pa je medtem izstrelila rakete na Izrael.

Hamas je prevzel nadzor nad območjem Gaze po sporu med Fatahom in Hamasom, ki se je zgodil po palestinskih volitvah leta 2006.Izrael je Hamas označil za teroristično gibanje. Tudi Egipt se ni strinjal s tem, da Hamas odstrani uradnike Palestinske uprave iz Gaze.

Izrael naj bi blokado območja Gaze uvedel kot varnostni ukrep, vendar Gibanje za svobodno Gazo temu nasprotuje. Hamas je skupaj z drugimi skupinami povzročal težave na tem območju in v južnih delih Izraela. Blokada se je začela leta 2007. Številne države (na primer Egipt) sočustvujejo z območjem Gaze, nekatere druge (na primer Iran) sovražijo Izrael ali se ga nekako bojijo, nekatere (na primer ZDA) pa se z Izraelom strinjajo.

Pot ladij

Turška potniška ladja Cruse Liner MV Mavi Marmara je 31. maja poskušala prepeljati turško in ciprsko pomoč na območje Gaze, ko jo je izraelska mornarica odkrila. Flota 13 je podprla tri leta staro blokado. Ladja Mavi Marmara je bila ob napadu 40 milj od območja Gaze. Na ladji Mavi Marmara je bilo 27 britanskih aktivistov, 9 palestinskih, 8 turških, 2 irska, 1 švedski, 1 južnoafriški, 1 ameriški in 1 albanski aktivist ter še nekaj drugih. Ladji Mavi Marmara so sledile irska potniška ladja MV Rachel Corrie in še štiri manjša plovila. Na ladjah je bilo skupaj 663-682 aktivistov in humanitarnih delavcev, med njimi več Turkov, več Malezijcev še en Američan, Avstralec in Belgijec.

Na krovu šestih ladij civilne flote je bilo skupaj 663 ali 683 ljudi iz 37 držav. Med vidnimi osebami na krovu flotilje so bili Nobelova nagrajenka za mir Mairead Corrigan, nekdanji pomočnik generalnega sekretarja ZN Denis Halliday, izraelsko-arabska poslanka kneseta Haneen Zoubi, vodja severne veje Islamskega gibanja v Izraelu Raed Salah, švedski pisatelj Henning Mankell ter številni politiki iz evropskih in arabskih nacionalnih vlad ter Evropskega parlamenta.

Pot ladij

Turška potniška ladja Cruse Liner MV Mavi Marmara je 31. maja poskušala prepeljati turško in ciprsko pomoč na območje Gaze, ko jo je izraelska mornarica odkrila. Flota 13 je podprla tri leta staro blokado. Ladja Mavi Marmara je bila ob napadu 40 milj od območja Gaze. Na ladji Mavi Marmara je bilo 27 britanskih aktivistov, 9 palestinskih, 8 turških, 2 irska, 1 švedski, 1 južnoafriški, 1 ameriški in 1 albanski aktivist ter še nekaj drugih. Ladji Mavi Marmara so sledile irska potniška ladja MV Rachel Corrie in še štiri manjša plovila. Na ladjah je bilo skupaj 663-682 aktivistov in humanitarnih delavcev, med njimi več Turkov, več Malezijcev še en Američan, Avstralec in Belgijec.

Na krovu šestih ladij civilne flote je bilo skupaj 663 ali 683 ljudi iz 37 držav. Med vidnimi osebami na krovu flotilje so bili Nobelova nagrajenka za mir Mairead Corrigan, nekdanji pomočnik generalnega sekretarja ZN Denis Halliday, izraelsko-arabska poslanka kneseta Haneen Zoubi, vodja severne veje Islamskega gibanja v Izraelu Raed Salah, švedski pisatelj Henning Mankell ter številni politiki iz evropskih in arabskih nacionalnih vlad ter Evropskega parlamenta.

Napad

Izrael je izjavil, da so se na ostalih pet ladij vkrcali in jih mirno prevzeli ter da je do incidentov prišlo le na ladji Mavi Marmara, vendar je bilo po številnih podatkih več ljudi z drugih ladij tudi ranjenih.

Flotilja je načrtovala preboj skozi blokado Gaze, pri čemer ni upoštevala izraelskega načrta, po katerem naj bi se aktivisti ustavili v pristanišču Ašdod in tam prenesli tovor. Potem ko aktivisti flotilje niso upoštevali večkratnih pozivov, naj popustijo, so se vojaki enote Šajet 13 (Flotilja 13) okoli 4.00 IST vkrcali na ladje.

Organizatorji konvoja Arafat Shoukriof iz Gibanja za svobodno Gazo je zanikal navedbe izraelske vojske. Eden od soorganizatorjev konvoja je povedal, da so jih tisti na krovu ene od ladij poklicali po telefonu in povedali, da so prispeli izraelski helikopterji, da bi izvedli nenaden napad.

Napad na ladjo MV Mavi Marmara

Vkrcanje na ladjo Mavi Marmara je povzročilo nasilne spopade med aktivisti in izraelskimi vojaki, čeprav so podrobnosti sporne.

Izraelski helikopter je na ladjo spustil 30 vojakov specialistov. Iz neznanega razloga je nato izbruhnil spopad. Izraelskega vojaka so vrgli čez bok ladje, nekateri humanitarni delavci pa so se uprli in metali stole v Izraelce. Izraelci so nato uporabili solzivec, paralizator, granate za omamljanje in dimne bombe, da bi zaustavili težave. Kasneje sta obe strani sprožili več strelov. Na koncu je albanska ženska padla čez rob ladje. Vojaki, ki so uporabili granate za omamljanje, so nato zaprosili vlado za dovoljenje za uporabo strelnega orožja, ki so ga nato dobili.

Izraelska vojska je sporočila, da so bili vojaki nenadoma napadeni, ko so se s helikopterjev po vrveh spustili na krov ladje. Vojaki naj bi bili hudo pretepeni, eden je bil zaboden, enega pa so vrgli v morje Dvema Izraelcema so odvzeli orožje. Izraelski komandant je povedal, da so v nekem trenutku proti njim iz podpalubja streljali v živo. Pri poskusu razpršitve aktivistov so bile uporabljene granate za omamljanje in solzivec. Ko se je to izkazalo za neučinkovito, so komandosi zaprosili za dovoljenje za streljanje na upirajoče se aktiviste in ga tudi dobili. Komandosi so aktiviste ustrelili v noge, kar jih je prisililo, da so se razbežali. Komandosi so po 30 minutah dosegli mostiček in prevzeli ladjo. Na videoposnetkih, ki so jih objavili izraelska vojska in aktivisti Svobodne Gaze, je mogoče videti nekaj spopadov. Izraelska vojska je objavila 20 videoposnetkov incidenta,

Po besedah majorja Avitala Leiboviča iz tiskovne enote IDF so aktivisti napadli vojake z noži, brzostrelkami, bodali in palicami ter s pištolami, ki so jih našli izraelski vojaki. Adam Shapiro, član upravnega odbora Gibanja za svobodno Gazo, je povedal, da so po besedah dopisnikov Al Džazire na ladji vojaki začeli streljati takoj, ko so se spustili po vrveh.

Žena kapitana ladje Mavi Marmara Nilüfer Ören je izjavila, da jih je IDF začela slediti po 90 miljah (140 km), da jim je sledilo 40 izraelskih ladij, ki so vohunile za konvojem, dokler se vojaki ob 4.45 niso vkrcali na ladje s helikopterjev. Povedala je tudi, da so bile uporabljene granate za omamljanje in dimne bombe. Zato so aktivisti in člani posadke uporabljali plinske maske. Norman Paech, nekdanji član nemške parlamentarne stranke Levica, ki je bil na krovu ladje Mavi Marmara, je dejal, da je na svojem delu ladje videl le tri aktiviste, ki so se upirali, in dejal: "Niso imeli nožev, sekir, le palice, s katerimi so se branili."

Novinarji iranske televizije in televizije Al Džazira so poročali o uporabi solzivca/plina za plin in granat za omamljanje. Izraelski vojaki so povedali, da so aktivisti nosili plinske in smučarske maske. Združeni narodi, ki so se trudili, da se ne bi postavili na nobeno stran, niso povsem verjeli nobeni strani.

Napad na ladjo MV Rachel Corrie

Ladja MV Rachel Corrie se je vdala in dvignila belo zastavo premirja, ko se je na njo vkrcala izraelska mornarica.

Napad na ladjo Challenger One

Ladja Challenger One je pospešila svojo pot, da bi novinarjem omogočila fotografiranje potekajoče racije. Huwaida Arraf, ameriška aktivistka, ki je bila na ladji Challenger One, je poročala, da so izraelski vojaki z brcami, paralizatorji in granatami za omamljanje napadli vse, ki so jim skušali preprečiti prevzem ladje.

Aktivistka Huwaida Arraf je poročala, da so izraelske enote na krovu letala Challenger One aktivistom zasegle vso komunikacijsko opremo, kamere, mobilne telefone, radijske postaje in spominske kartice.

Napad na ladjo Sfendoni

Nekdanji britanski diplomat Ed Peck, ki je bil na ladji Sfendoni, je dejal, da so bili izraelski vojaki dobro usposobljeni in da so se dobro obnašali. Vojaki so se spopadli z nekaj aktivisti, ki so jim skušali preprečiti dostop do krmilnice, vendar ni bilo večjih poškodb, je dejal Peck. Paul Larudee, 64-letni nekdanji profesor jezikov iz El Cerrita v Kaliforniji, ki je bil na krovu ladje Sfendoni, je bil po navedbah njegove družine s strani generalnega konzula ZDA in njegovih odvetnikov pretepen in ožgan; njegova družina je sporočila, da so jih izraelski konzularni uradniki obvestili, da je bil Larudee, pacifist, pretepen, ker ni upošteval ukazov vojakov.

Čolnar Shane Dillon je poročal, da so izraelski vojaki uporabili paralizatorje, med njimi zlomili nos Belgijki in pretepli še enega potnika. Avstralsko fotoreporterko Kate Geraghty so izraelski vojaki na krovu letala Challenger One napadli in ji dali paralizator, ko je poskušala fotografirati napad.

Napad na ladjo Eleftheri Mesogeios

Kutlu Tiryaki, kapitan drugega plovila v flotili, je dejal, da potniki sploh niso imeli orožja, ampak so prišli le na miren način priskrbeti pomoč.

Druga, neimenovana ladja je napadena

Zadnja ladja v konvoju je ob napadu popustila in izobesila belo zastavo.

Rezultati

9-19 ljudi naj bi bilo mrtvih, 32-50 pa naj bi bilo ranjenih. Med ranjenimi je bilo 10 Izraelcev, med mrtvimi pa en turški politik. Izrael je potrdil štiri mrtve. Med mrtvimi je İbrahim Bilgen, turški politik iz stranke Felicity.

Vsaj 32 aktivistov, ki so bili na ladjah, je aretirala in zaprla izraelska zaporniška služba, ker niso hoteli podpisati nalogov za deportacijo, med njimi sta bila dva ranjena, vendar sta zavrnila bolnišnično zdravljenje.

Izrael je dejal, da so mornariške sile "našle vnaprej pripravljeno orožje, ki so ga uporabile proti našim silam". Fotografije IDF prikazujejo nože, kovinske in lesene palice, signalne rakete, ključe in prake z marmornatimi izstrelki, ki naj bi bili uporabljeni proti vojakom. Aktivisti naj bi na vojake IDF metali tudi granate za omamljanje, IDF pa je pokazala videoposnetek, ki to ponazarja. Izraelci so pri preiskavi ladje našli neprebojne jopiče, očala za nočno opazovanje in plinske maske.

Izraelski minister za zunanje zadeve je v sporočilu za javnost navedel, da je bilo nasilje nad vojaki že načrtovano in da so na ladjah našli "lahko orožje", vključno s pištolami, ki naj bi jih aktivistom na ladji Mavi Marmara zasegli vojaki Izraelskih obrambnih sil (IDF).

Bližnja slika, ki je bila bralcem časopisa Jerusalem Post predstavljena kot: Na ladjah, ki so sestavljale floto za pomoč v Gazi, je bilo mogoče najti tako različno opremo, kot so se razlikovali cilji flote, med katero so bili tudi noži in palice. Izraelski vojaki so tudi priznali, da so na obeh ladjah našli invalidske vozičke, čistila in mleko za dojenčke.

Visok norveški častnik je po ogledu slik izjavil, da "to ni vojaška oprema" in da večina orodja in kuhinjskih nožev spada na ladjo.

Visoki uradniki carinskega podsekretariata so izraelsko trditev označili za "popoln nesmisel".

Napad

Izrael je izjavil, da so se na ostalih pet ladij vkrcali in jih mirno prevzeli ter da je do incidentov prišlo le na ladji Mavi Marmara, vendar je bilo po številnih podatkih več ljudi z drugih ladij tudi ranjenih.

Flotilja je načrtovala preboj skozi blokado Gaze, pri čemer ni upoštevala izraelskega načrta, po katerem naj bi se aktivisti ustavili v pristanišču Ašdod in tam prenesli tovor. Potem ko aktivisti flotilje niso upoštevali večkratnih pozivov, naj popustijo, so se vojaki enote Šajet 13 (Flotilja 13) okoli 4.00 IST vkrcali na ladje.

Organizatorji konvoja Arafat Shoukriof iz Gibanja za svobodno Gazo je zanikal navedbe izraelske vojske. Eden od soorganizatorjev konvoja je povedal, da so jih tisti na krovu ene od ladij poklicali po telefonu in povedali, da so prispeli izraelski helikopterji, da bi izvedli nenaden napad.

Napad na ladjo MV Mavi Marmara

Vkrcanje na ladjo Mavi Marmara je povzročilo nasilne spopade med aktivisti in izraelskimi vojaki, čeprav so podrobnosti sporne.

Izraelski helikopter je na ladjo spustil 30 vojakov specialistov. Iz neznanega razloga je nato izbruhnil spopad. Izraelskega vojaka so vrgli čez bok ladje, nekateri humanitarni delavci pa so se uprli in metali stole v Izraelce. Izraelci so nato uporabili solzivec, paralizator, granate za omamljanje in dimne bombe, da bi zaustavili težave. Kasneje sta obe strani sprožili več strelov. Na koncu je albanska ženska padla čez rob ladje. Vojaki, ki so uporabili granate za omamljanje, so nato zaprosili vlado za dovoljenje za uporabo strelnega orožja, ki so ga nato dobili.

Izraelska vojska je sporočila, da so bili vojaki nenadoma napadeni, ko so se s helikopterjev po vrveh spustili na krov ladje. Vojaki naj bi bili hudo pretepeni, eden je bil zaboden, enega pa so vrgli v morje Dvema Izraelcema so odvzeli orožje. Izraelski komandant je povedal, da so v nekem trenutku proti njim iz podpalubja streljali v živo. Pri poskusu razpršitve aktivistov so bile uporabljene granate za omamljanje in solzivec. Ko se je to izkazalo za neučinkovito, so komandosi zaprosili za dovoljenje za streljanje na upirajoče se aktiviste in ga tudi dobili. Komandosi so aktiviste ustrelili v noge, kar jih je prisililo, da so se razbežali. Komandosi so po 30 minutah dosegli mostiček in prevzeli ladjo. Na videoposnetkih, ki so jih objavili izraelska vojska in aktivisti Svobodne Gaze, je mogoče videti nekaj spopadov. Izraelska vojska je objavila 20 videoposnetkov incidenta,

Po besedah majorja Avitala Leiboviča iz tiskovne enote IDF so aktivisti napadli vojake z noži, brzostrelkami, bodali in palicami ter s pištolami, ki so jih našli izraelski vojaki. Adam Shapiro, član upravnega odbora Gibanja za svobodno Gazo, je povedal, da so po besedah dopisnikov Al Džazire na ladji vojaki začeli streljati takoj, ko so se spustili po vrveh.

Žena kapitana ladje Mavi Marmara Nilüfer Ören je izjavila, da jih je IDF začela slediti po 90 miljah (140 km), da jim je sledilo 40 izraelskih ladij, ki so vohunile za konvojem, dokler se vojaki ob 4.45 niso vkrcali na ladje s helikopterjev. Povedala je tudi, da so bile uporabljene granate za omamljanje in dimne bombe. Zato so aktivisti in člani posadke uporabljali plinske maske. Norman Paech, nekdanji član nemške parlamentarne stranke Levica, ki je bil na krovu ladje Mavi Marmara, je dejal, da je na svojem delu ladje videl le tri aktiviste, ki so se upirali, in dejal: "Niso imeli nožev, sekir, le palice, s katerimi so se branili."

Novinarji iranske televizije in televizije Al Džazira so poročali o uporabi solzivca/plina za plin in granat za omamljanje. Izraelski vojaki so povedali, da so aktivisti nosili plinske in smučarske maske. Združeni narodi, ki so se trudili, da se ne bi postavili na nobeno stran, niso povsem verjeli nobeni strani.

Napad na ladjo MV Rachel Corrie

Ladja MV Rachel Corrie se je vdala in dvignila belo zastavo premirja, ko se je na njo vkrcala izraelska mornarica.

Napad na ladjo Challenger One

Ladja Challenger One je pospešila svojo pot, da bi novinarjem omogočila fotografiranje potekajoče racije. Huwaida Arraf, ameriška aktivistka, ki je bila na ladji Challenger One, je poročala, da so izraelski vojaki z brcami, paralizatorji in granatami za omamljanje napadli vse, ki so jim skušali preprečiti prevzem ladje.

Aktivistka Huwaida Arraf je poročala, da so izraelske enote na krovu letala Challenger One aktivistom zasegle vso komunikacijsko opremo, kamere, mobilne telefone, radijske postaje in spominske kartice.

Napad na ladjo Sfendoni

Nekdanji britanski diplomat Ed Peck, ki je bil na ladji Sfendoni, je dejal, da so bili izraelski vojaki dobro usposobljeni in da so se dobro obnašali. Vojaki so se spopadli z nekaj aktivisti, ki so jim skušali preprečiti dostop do krmilnice, vendar ni bilo večjih poškodb, je dejal Peck. Paul Larudee, 64-letni nekdanji profesor jezikov iz El Cerrita v Kaliforniji, ki je bil na krovu ladje Sfendoni, je bil po navedbah njegove družine s strani generalnega konzula ZDA in njegovih odvetnikov pretepen in ožgan; njegova družina je sporočila, da so jih izraelski konzularni uradniki obvestili, da je bil Larudee, pacifist, pretepen, ker ni upošteval ukazov vojakov.

Čolnar Shane Dillon je poročal, da so izraelski vojaki uporabili paralizatorje, med njimi zlomili nos Belgijki in pretepli še enega potnika. Avstralsko fotoreporterko Kate Geraghty so izraelski vojaki na krovu letala Challenger One napadli in ji dali paralizator, ko je poskušala fotografirati napad.

Napad na ladjo Eleftheri Mesogeios

Kutlu Tiryaki, kapitan drugega plovila v flotili, je dejal, da potniki sploh niso imeli orožja, ampak so prišli le na miren način priskrbeti pomoč.

Druga, neimenovana ladja je napadena

Zadnja ladja v konvoju je ob napadu popustila in izobesila belo zastavo.

Rezultati

9-19 ljudi naj bi bilo mrtvih, 32-50 pa naj bi bilo ranjenih. Med ranjenimi je bilo 10 Izraelcev, med mrtvimi pa en turški politik. Izrael je potrdil štiri mrtve. Med mrtvimi je İbrahim Bilgen, turški politik iz stranke Felicity.

Vsaj 32 aktivistov, ki so bili na ladjah, je aretirala in zaprla izraelska zaporniška služba, ker niso hoteli podpisati nalogov za deportacijo, med njimi sta bila dva ranjena, vendar sta zavrnila bolnišnično zdravljenje.

Izrael je dejal, da so mornariške sile "našle vnaprej pripravljeno orožje, ki so ga uporabile proti našim silam". Fotografije IDF prikazujejo nože, kovinske in lesene palice, signalne rakete, ključe in prake z marmornatimi izstrelki, ki naj bi bili uporabljeni proti vojakom. Aktivisti naj bi na vojake IDF metali tudi granate za omamljanje, IDF pa je pokazala videoposnetek, ki to ponazarja. Izraelci so pri preiskavi ladje našli neprebojne jopiče, očala za nočno opazovanje in plinske maske.

Izraelski minister za zunanje zadeve je v sporočilu za javnost navedel, da je bilo nasilje nad vojaki že načrtovano in da so na ladjah našli "lahko orožje", vključno s pištolami, ki naj bi jih aktivistom na ladji Mavi Marmara zasegli vojaki Izraelskih obrambnih sil (IDF).

Bližnja slika, ki je bila bralcem časopisa Jerusalem Post predstavljena kot: Na ladjah, ki so sestavljale floto za pomoč v Gazi, je bilo mogoče najti tako različno opremo, kot so se razlikovali cilji flote, med katero so bili tudi noži in palice. Izraelski vojaki so tudi priznali, da so na obeh ladjah našli invalidske vozičke, čistila in mleko za dojenčke.

Visok norveški častnik je po ogledu slik izjavil, da "to ni vojaška oprema" in da večina orodja in kuhinjskih nožev spada na ladjo.

Visoki uradniki carinskega podsekretariata so izraelsko trditev označili za "popoln nesmisel".

Nato

Večinoma je bil diplomatski rezultat za Izrael nepravično strog.

Egipt je odprl mejni prehod Rafa z območjem Gaze, da bi omogočil vstop medicinske pomoči, potem ko je svet kritiziral napad. Vodja Hamasa Khaled Meshaal je pozval k odprtju meje.

Sama izraelska blokada Gaze ni nezakonita in izraelske ladje lahko plujejo v mednarodnih vodah, da jo izvajajo," je dejal Allen Weiner, nekdanji predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva.

Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung je zapisal, da svetovna zakonodaja ZN določa, da države ne smejo razširiti svoje oblasti na območja zunaj svojih obalnih voda. V primeru Izraela je to 24 navtičnih milj (44 km) od obale.

Južnoafriški veleposlanik je v znak protesta zapustil Izrael in se vrnil v Južnoafriško republiko.

Urednik meni, da ta članek morda ni nevtralen. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka. (julij 2010)

Podpredsednik turškega parlamenta Guldal Mumcu je dejal, da je bil "ta napad očitna kršitev pravil Združenih narodov in mednarodnega prava" ter da "bi morala Turčija poiskati pravico proti Izraelu prek nacionalnih in mednarodnih pravnih organov". Parlament pričakuje, da bo turška vlada revidirala politične, vojaške in gospodarske odnose z Izraelom ter sprejela učinkovite ukrepe."

Pravnik Dr. Turgut Tarhanlı z Univerze v Istanbulu je navedel ideal nedolžnega prehoda, v skladu s katerim imajo plovila pravico do varnega potovanja na način, ki "ne škoduje miru, dobremu redu ali varnosti" države.

Ciper je izrazil prepričanje, da je treba nevladnim organizacijam omogočiti svobodno in zakonito delo. Poleg tega je pozval k odpravi blokade Gaze.

Severnokorejsko zunanje ministrstvo je obsodilo Izrael, ki je "neusmiljeno ubil ali ranil več deset civilistov na čolnih". Napad je nadalje označilo za "zločin proti človeštvu, ki je bil storjen ob privolitvi ZDA in pod njihovim pokroviteljstvom, ter očitni izziv Arabcem, vključno s Palestinci, in mirovnemu procesu na Bližnjem vzhodu". Izjava tudi "izraža polno podporo in solidarnost z zadevo Palestincev in drugih arabskih ljudstev".

Vrhovni vodja islamske revolucije v Iranu ajatola Sayyid Ali Khamenei je obsodil divji napad sionističnega režima na mednarodni konvoj pomoči, ki je bil namenjen v Gazo, in dejal, da je izraelski režim dokazal, da je bolj brutalen od fašistov. Iranski predsednik Mahmud Ahmedinedžad je dejal, da je incident "nečloveško dejanje sionističnega režima proti palestinskemu ljudstvu" in da bo režim "bližje kot kdaj koli prej svojemu koncu". Iranska vlada je pozvala k bojkotu Izraela. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Saeed Jalili je poudaril, da se morajo regionalne in islamske države učinkovito zoperstaviti sionističnemu režimu Izraela. Iransko zunanje ministrstvo je obsodilo napad in dejalo, da je "incident ponovno razkril zločinsko in vojno hujskaško naravo sionističnega režima". Iran je Varnostni svet ZN in Organizacijo islamske konference (OIC) pozval tudi k hitremu kazenskemu ukrepanju proti Izraelu.

Irski predsednik vlade Brian Cowen je napade označil za "zelo resne" in izjavil, da je po njegovem mnenju blokada pomenila kršitev mednarodnega prava. Izjavil je tudi, da lahko ljudje prejmejo humanitarno pomoč. minister za zunanje zadeve Micheál Martin je dejal, da je "resno zaskrbljen".

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je obsodil "pretirano uporabo sile" proti flotili.

Belgijski zunanji minister Steven Vanackere je uporabo izraelske sile označil za "nesorazmerno" in "povabil izraelskega veleposlanika, naj pojasni, kako se je to zgodilo".

Bosanski predstavnik v Varnostnem svetu ZN Ivan Barbalić je obsodil izraelski napad, pozval k preiskavi in zahteval, da Izrael odpravi blokado Gaze.

Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Ma Zhaoxu je obsodil izraelski napad na mednarodni konvoj in Izrael pozval, naj izpolni resolucije Varnostnega sveta ZN ter izboljša humanitarne razmere v Gazi.

Bolgarsko zunanje ministrstvo je zahtevalo hitro izpustitev dveh bolgarskih novinarjev, ki sta potovala v konvoju. Poleg tega je Bolgarija obsodila napad in dejala, da "nič ne more upravičiti nasilja, ki je povzročilo smrt več kot 10 ljudi na krovu ene od ladij". Pozvala je k preiskavi.

Protestni shodi so potekali na ulicah Tottenhama, Pariza, Nemčije, Italije, Turčije, Egipta in Malezije.

Češka je podprla Izrael in izjavila, da je bila turška flota pripravljena, da bi Izrael izzvali v vojaško ali politično past.

Tudi ZDA so izrazile proizraelsko mnenje, medtem ko je Nauru dejal, da je Hamas narobe.

Kubansko ministrstvo za zunanje zadeve je obsodilo izraelsko akcijo, jo označilo za "zločinski napad" in izrazilo "najostrejšo obsodbo". Kuba poziva k odpravi blokade Gaze in potrjuje svojo solidarnost s palestinskim ljudstvom. Nekdanji kubanski predsednik Fidel Castro je obsodil izraelski napad na Flotiljo svobode kot "nacistično fašistično divjanje". Dodal je, da so izraelski komandosi, ki so se vkrcali na ladje, streljali na humanitarne delavce.

Črna gora, Kitajska, Zambija in Združeno kraljestvo so pozvale k mirni rešitvi razmer.

Predstavnik Gabona v Varnostnem svetu ZN je bil nad dogodki pretresen. Pozval je Izrael, naj odpravi blokado Gaze, in vse strani, naj prenehajo z nasiljem.

Švica je zahtevala mednarodno preiskavo in poklicala izraelskega veleposlanika.

Sveti sedež je izrazil "veliko zaskrbljenost in bolečino" zaradi incidenta.

Nato

Večinoma je bil diplomatski rezultat za Izrael nepravično strog.

Egipt je odprl mejni prehod Rafa z območjem Gaze, da bi omogočil vstop medicinske pomoči, potem ko je svet kritiziral napad. Vodja Hamasa Khaled Meshaal je pozval k odprtju meje.

Sama izraelska blokada Gaze ni nezakonita in izraelske ladje lahko plujejo v mednarodnih vodah, da jo izvajajo," je dejal Allen Weiner, nekdanji predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva.

Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung je zapisal, da svetovna zakonodaja ZN določa, da države ne smejo razširiti svoje oblasti na območja zunaj svojih obalnih voda. V primeru Izraela je to 24 navtičnih milj (44 km) od obale.

Južnoafriški veleposlanik je v znak protesta zapustil Izrael in se vrnil v Južnoafriško republiko.

Urednik meni, da ta članek morda ni nevtralen. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka. (julij 2010)

Podpredsednik turškega parlamenta Guldal Mumcu je dejal, da je bil "ta napad očitna kršitev pravil Združenih narodov in mednarodnega prava" ter da "bi morala Turčija poiskati pravico proti Izraelu prek nacionalnih in mednarodnih pravnih organov". Parlament pričakuje, da bo turška vlada revidirala politične, vojaške in gospodarske odnose z Izraelom ter sprejela učinkovite ukrepe."

Pravnik Dr. Turgut Tarhanlı z Univerze v Istanbulu je navedel ideal nedolžnega prehoda, v skladu s katerim imajo plovila pravico do varnega potovanja na način, ki "ne škoduje miru, dobremu redu ali varnosti" države.

Ciper je izrazil prepričanje, da je treba nevladnim organizacijam omogočiti svobodno in zakonito delo. Poleg tega je pozval k odpravi blokade Gaze.

Severnokorejsko zunanje ministrstvo je obsodilo Izrael, ki je "neusmiljeno ubil ali ranil več deset civilistov na čolnih". Napad je nadalje označilo za "zločin proti človeštvu, ki je bil storjen ob privolitvi ZDA in pod njihovim pokroviteljstvom, ter očitni izziv Arabcem, vključno s Palestinci, in mirovnemu procesu na Bližnjem vzhodu". Izjava tudi "izraža polno podporo in solidarnost z zadevo Palestincev in drugih arabskih ljudstev".

Vrhovni vodja islamske revolucije v Iranu ajatola Sayyid Ali Khamenei je obsodil divji napad sionističnega režima na mednarodni konvoj pomoči, ki je bil namenjen v Gazo, in dejal, da je izraelski režim dokazal, da je bolj brutalen od fašistov. Iranski predsednik Mahmud Ahmedinedžad je dejal, da je incident "nečloveško dejanje sionističnega režima proti palestinskemu ljudstvu" in da bo režim "bližje kot kdaj koli prej svojemu koncu". Iranska vlada je pozvala k bojkotu Izraela. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Saeed Jalili je poudaril, da se morajo regionalne in islamske države učinkovito zoperstaviti sionističnemu režimu Izraela. Iransko zunanje ministrstvo je obsodilo napad in dejalo, da je "incident ponovno razkril zločinsko in vojno hujskaško naravo sionističnega režima". Iran je Varnostni svet ZN in Organizacijo islamske konference (OIC) pozval tudi k hitremu kazenskemu ukrepanju proti Izraelu.

Irski predsednik vlade Brian Cowen je napade označil za "zelo resne" in izjavil, da je po njegovem mnenju blokada pomenila kršitev mednarodnega prava. Izjavil je tudi, da lahko ljudje prejmejo humanitarno pomoč. minister za zunanje zadeve Micheál Martin je dejal, da je "resno zaskrbljen".

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je obsodil "pretirano uporabo sile" proti flotili.

Belgijski zunanji minister Steven Vanackere je uporabo izraelske sile označil za "nesorazmerno" in "povabil izraelskega veleposlanika, naj pojasni, kako se je to zgodilo".

Bosanski predstavnik v Varnostnem svetu ZN Ivan Barbalić je obsodil izraelski napad, pozval k preiskavi in zahteval, da Izrael odpravi blokado Gaze.

Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Ma Zhaoxu je obsodil izraelski napad na mednarodni konvoj in Izrael pozval, naj izpolni resolucije Varnostnega sveta ZN ter izboljša humanitarne razmere v Gazi.

Bolgarsko zunanje ministrstvo je zahtevalo hitro izpustitev dveh bolgarskih novinarjev, ki sta potovala v konvoju. Poleg tega je Bolgarija obsodila napad in dejala, da "nič ne more upravičiti nasilja, ki je povzročilo smrt več kot 10 ljudi na krovu ene od ladij". Pozvala je k preiskavi.

Protestni shodi so potekali na ulicah Tottenhama, Pariza, Nemčije, Italije, Turčije, Egipta in Malezije.

Češka je podprla Izrael in izjavila, da je bila turška flota pripravljena, da bi Izrael izzvali v vojaško ali politično past.

Tudi ZDA so izrazile proizraelsko mnenje, medtem ko je Nauru dejal, da je Hamas narobe.

Kubansko ministrstvo za zunanje zadeve je obsodilo izraelsko akcijo, jo označilo za "zločinski napad" in izrazilo "najostrejšo obsodbo". Kuba poziva k odpravi blokade Gaze in potrjuje svojo solidarnost s palestinskim ljudstvom. Nekdanji kubanski predsednik Fidel Castro je obsodil izraelski napad na Flotiljo svobode kot "nacistično fašistično divjanje". Dodal je, da so izraelski komandosi, ki so se vkrcali na ladje, streljali na humanitarne delavce.

Črna gora, Kitajska, Zambija in Združeno kraljestvo so pozvale k mirni rešitvi razmer.

Predstavnik Gabona v Varnostnem svetu ZN je bil nad dogodki pretresen. Pozval je Izrael, naj odpravi blokado Gaze, in vse strani pozval, naj prenehajo z nasiljem.

Švica je zahtevala mednarodno preiskavo in poklicala izraelskega veleposlanika.

Sveti sedež je izrazil "veliko zaskrbljenost in bolečino" zaradi incidenta.

Usoda ujetih ljudi

Izrael je načrtoval, da bo vse zajete potnike izgnal v 48 urah po njihovem prihodu v Izrael. Izrael se je 2. junija 2010 odločil izpustiti več kot 600 priprtih aktivistov.

Usoda ujetih ljudi

Izrael je načrtoval, da bo vse zajete potnike izgnal v 48 urah po njihovem prihodu v Izrael. Izrael se je 2. junija 2010 odločil izpustiti več kot 600 priprtih aktivistov.