Rabat

Rabat (arabsko: الرباط, transliterirano ar-Rabāṭ ali ar-Ribāṭ, dobesedno "utrjeno mesto"), 577.827 prebivalcev. (ocena iz leta 2014), je glavno mesto Kraljevine Maroko. Je tudi glavno mesto regije Rabat-Salé-Kénitra.

Mesto leži ob Atlantskem oceanu ob izlivu reke Bou Regreg. Na drugi strani reke je spalnica Rabata. Skupaj s Temaro imata obe mesti 1,8 milijona prebivalcev. Zaradi težav z zamuljevanjem je mesto izgubilo vlogo pristanišča. Vendar pa Rabat in Salé še vedno ohranjata pomembno tekstilno, živilskopredelovalno in gradbeno industrijo. Nekatere od njih so nastale zaradi slačenja delavcev v velikih podjetjih.

Poleg tega je Rabat zaradi turizma in sedeža vseh tujih veleposlaništev v Maroku drugo najpomembnejše mesto v državi za večjo in gospodarsko pomembnejšo Casablanco.

Zgodovina

pred našim štetjem do 17. stoletja

Zgodovina Rabata se je začela z naselbino Chellah na bregovih reke Oued Bou Regreg v tretjem stoletju pred našim štetjem. Leta 40 n. št. so Chellah prevzeli Rimljani in ga spremenili v rimsko naselje Sala Colonia. Rim je kolonijo obdržal do leta 250 n. št. Nato so jo predali lokalnim vladarjem. Leta 1146 je berberski vladar Almohad Abd al-Mu'min spremenil rabatski ribat v obsežno trdnjavo. Uporabljal jo je kot izhodišče za napade na Španijo. Leta 1170 je Rabat zaradi svojega vojaškega pomena dobil naziv Ribatu l-Fath, kar pomeni "utrdba zmage", od koder izvira njegovo sedanje ime.

Yaqub al-Mansur (v Maroku znan kot Moulay Yacoub), drugi almohadski kalif, je prestolnico svojega cesarstva preselil v Rabat. V Rabatu je zgradil mestno obzidje, kasbo Udaja in začel graditi največjo mošejo na svetu. Vendar je Jakub umrl in gradnja se je ustavila. Ruševine nedokončane mošeje skupaj s Hasanovim stolpom stojijo še danes.

Yaqubova smrt je bila sprva obdobje zatona. Cesarstvo Almohad je izgubilo nadzor nad svojimi zemljišči v Španiji in velik del svojega afriškega ozemlja. Sčasoma je to privedlo do njegovega popolnega propada. V 13. stoletju se je velik del gospodarske moči Rabata preselil v Fez. Leta 1515 je mavrski raziskovalec El Wassan poročal, da je Rabat tako nazadoval, da je ostalo le še 100 hiš, v katerih so živeli ljudje. V začetku 17. stoletja je k rasti Rabata prispevalo povečanje števila moriskov, ki so se izselili iz Španije.

Korzairske republike

Rabat in sosednji Salé sta se leta 1627 združila v republiko Bou Regreg. Republiko so vodili barbarski pirati, ki so obe mesti uporabljali kot osnovni pristanišči za napade na ladijski promet. Piratom se ni bilo treba boriti z nobeno osrednjo oblastjo, dokler ni dinastija Alaouitov leta 1666 združila Maroko. Poskušali so vzpostaviti nadzor nad pirati, vendar jim to ni uspelo. Evropske in muslimanske oblasti so pirate poskušale nadzorovati še več let. Republika Bou Regreg je propadla šele leta 1818. Tudi po propadu republike so pirati še naprej uporabljali pristanišče Rabat. Zaradi tega je Avstrija leta 1829 napadla mesto, potem ko je zaradi piratskega napada izgubila avstrijsko ladjo.

20. stoletje

Francoska invazija

Francozi so leta 1912 vdrli v Maroko in vzpostavili protektorat. Francoski upravitelj Maroka, general Hubert Lyautey, se je odločil, da glavno mesto države preseli iz Feza v Rabat. Fez je med drugim zaradi želje državljanov po uporih postal nestabilen kraj. Sultan Moulay Youssef je sledil odločitvi Francozov in preselil svoj dom v Rabat. Leta 1913 je general Lyautey najel Henrija Prosta, ki je zasnoval Ville Nouvelle (moderno četrt Rabata) kot upravni sektor. Ko je Maroko leta 1956 postal neodvisen, se je takratni maroški kralj Mohamed V. odločil, da glavno mesto ostane v Rabatu.

Po drugi svetovni vojni

Po drugi svetovni vojni so Združene države Amerike vzpostavile vojaško prisotnost v Rabatu v nekdanji francoski letalski bazi. V začetku petdesetih let 20. stoletja je bila v letalski bazi Rabat Salé baza ameriških zračnih sil, ki je gostila 17. letalsko enoto in 5. letalsko divizijo. Ti diviziji sta skrbeli za prednjo bazo za letala B-47 Stratojet Strateškega letalskega poveljstva (SAC) v državi. Po destabilizaciji francoske vlade v Maroku in maroški neodvisnosti leta 1956 je vlada Mohameda V. želela, da se ameriške letalske sile umaknejo iz baz SAC v Maroku. Pri tem je vztrajal tudi po tem, ko so se Američani leta 1958 vpletli v Libanon. Združene države so se strinjale z odhodom decembra 1959. Do leta 1963 so se v celoti umaknile iz Maroka. SAC je menil, da so maroške baze veliko manj pomembne zaradi zmogljivosti letal B-52 Stratofortress, ki so nadomeščala letala B-47, na dolge razdalje. Prav tako je leta 1959 dokončalo baze USAF v Španiji.

Ko so ZDAF v 60. letih prejšnjega stoletja zapustile Rabat-Salé, je objekt postal glavni objekt Kraljevih maroških letalskih sil, znan kot letalska baza Nº 1, ki ga ima še danes.

Kultura

Največje gledališče je gledališče Mohameda V. v središču mesta. V mestu je tudi nekaj uradnih galerij in arheološki muzej. Številne organizacije se ukvarjajo s kulturnimi in socialnimi vprašanji. Največji sta fundaciji Orient-Occident in ONA. V mestu je dejavna neodvisna umetniška scena. L'appartement 22, ki je prvi neodvisni prostor za vizualno umetnost, ki ga je ustvaril Abdellah Karroum, je bil odprt leta 2002.

Rabat je bil izbran za prizorišče snemanja vojnega filma Sestreljeni črni jastreb (2001).

Središče mesta RabatZoom
Središče mesta Rabat

Mednarodni odnosi

Poletne olimpijske igre 2020

Rabat se bo potegoval za organizacijo poletnih olimpijskih iger leta 2020.

Partnerska mesta - Sestrska mesta

Rabat je pobraten z:

  • Palestinian National AuthorityBetlehem, Palestinska uprava
  • TunisiaTunis, Tunizija, od leta 1987
  • United StatesHonolulu, ZDA
  • SwedenStockholm, Švedska

Podnebje

V Rabatu vlada sredozemsko podnebje. Ob Atlantskem oceanu ima Rabat blago, zmerno podnebje. Pozimi je hladno, v poletnih mesecih pa topli dnevi. Noči so vedno hladne (pozimi tudi hladnejše) Dnevne temperature se na splošno vsak dan dvignejo za približno +9/10 C° (+15/18 F°). Najvišje temperature pozimi običajno dosežejo le 17,5 °C (63,5 °F) v decembru in januarju (glej vremensko tabelo spodaj).

Podnebni podatki za Rabat

Mesec

Jan

Feb

Mar

Apr

maj

Jun

Jul

Avgust

Sep

Oktober

Nov

Dec

Leto

Rekordno visoka temperatura °C (°F)

27
(81)

31
(88)

35
(95)

38
(100)

41
(106)

42
(108)

46
(115)

45
(113)

44
(111)

38
(100)

34
(93)

28
(82)

46
(115)

Povprečno visoka temperatura °C (°F)

17.2
(63.0)

17.7
(63.9)

19.2
(66.6)

20.0
(68.0)

22.1
(71.8)

24.1
(75.4)

26.8
(80.2)

27.1
(80.8)

26.4
(79.5)

24.0
(75.2)

20.6
(69.1)

17.7
(63.9)

21.9
(71.5)

Srednja dnevna vrednost °C (°F)

12.6
(54.7)

13.1
(55.6)

14.2
(57.6)

15.2
(59.4)

17.4
(63.3)

19.8
(67.6)

22.2
(72.0)

22.4
(72.3)

21.5
(70.7)

19.0
(66.2)

15.9
(60.6)

13.2
(55.8)

17.2
(63.0)

Povprečna nizka temperatura °C (°F)

8.0
(46.4)

8.6
(47.5)

9.2
(48.6)

10.4
(50.7)

12.7
(54.9)

15.4
(59.7)

17.6
(63.7)

17.7
(63.9)

16.7
(62.1)

14.1
(57.4)

11.1
(52.0)

8.7
(47.7)

12.5
(54.6)

Najnižja rekordna temperatura °C (°F)

-4
(25)

-3
(27)

1
(34)

4
(39)

6
(43)

9
(48)

12
(54)

12
(54)

9
(48)

5
(41)

1
(34)

-2
(28)

-4
(25)

Povprečna količina padavin mm (palcev)

77.2
(3.04)

74.1
(2.92)

60.9
(2.40)

62.0
(2.44)

25.3
(1.00)

6.7
(0.26)

0.5
(0.02)

1.3
(0.05)

5.7
(0.22)

43.6
(1.72)

96.7
(3.81)

100.9
(3.97)

554.9
(21.85)

Povprečno število deževnih dni

9.9

9.8

9.0

8.7

5.7

2.4

0.3

0.4

2.4

6.4

10.2

10.4

75.6

Povprečne mesečne ure sončnega obsevanja

179.8

183.6

232.5

255.0

291.4

288.0

316.2

306.9

261.0

235.6

189.0

179.8

2,918.8

Vir #1: HKO

Vir #2: BBC Weather (zapisi)



Galerija

·        

Kraljeva palača

·        

Salé fotografiran iz Rabata

·        

Kasbaha Udaya

·        

Rabat, viden s satelita Spot

·        

Vlak Maroka na postaji Rabat

Sorodne strani

Druga spletna stran

  • Rabat: zgodovina
  • Rabat Post

·         v

·         t

·         e

Afriške prestolnice

Abidjan, Slonokoščena obala - Abuja, Nigerija - Akra, Gana - Adis Abeba, Etiopija - Alžir, Alžirija - Antananarivo, Madagaskar - Asmara, Eritreja - Bamako, Mali - Bangui, Srednjeafriška republika - Banjul, Gambija - Bissau, Gvineja Bissau - Bloemfontein (eden od treh), Južna Afrika - Brazzaville, Republika Kongo - Bujumbura, Burundi - Kairo, Egipt - Cape Town (eden od treh), Južna Afrika - Conakry, Gvineja - Dakar, Senegal - Džibuti, Džibuti - Dodoma, Tanzanija - Freetown, Sierra Leone - Gaborone, Bocvana - Gitega, Burundi - Harare, Zimbabve - Jamestown, Sveta Helena - Kampala, Uganda - Kartum, Sudan - Kigali, Ruanda - Kinšasa, Demokratična republika Kongo - Libreville, Gabon - Lilongwe, Malavi - Lobamba, Svazi - Lomé, Togo - Luanda, Angola - Lusaka, Zambija - Moroni, Komori - Malabo, Ekvatorialna Gvineja - Maseru, Lesoto - Mamoudzou, Mayotte - Maputo, Mozambik - Mogadiš, Somalija - Mbabane, Svazi - Monrovia, Liberija - Nouakchott, Mavretanija - Niamey, Niger - N'Djamena, Čad - Nairobi, Kenija - Ouagadougou, Burkina Faso - Port Louis, Mauritius - Porto-Novo, Benin - Praia, Zelenortski otoki - Pretorija (ena od treh), Južna Afrika - Rabat, Maroko - Saint-Denis, Reunion - São Tomé, Sveti Tomaž in Principe - Tripoli, Libija - Tunis, Tunizija - Victoria, Sejšeli - Windhoek, Namibija - Yaoundé, Kamerun - Yamoussoukro, Obala slonovine

Vprašanja in odgovori

V: Koliko prebivalcev ima Rabat?


O: Rabat ima 577 827 prebivalcev (ocena iz leta 2014).

V: Glavno mesto katere regije je Rabat?


O: Rabat je glavno mesto Kraljevine Maroko in tudi glavno mesto regije Rabat-Salé-Kénitra.

V: Kje se nahaja Rabat?


O: Rabat leži ob Atlantskem oceanu ob izlivu reke Bou Regreg.

V: Katero drugo mesto leži nasproti Rabata?


O: Nasproti Rabata leži njegova spalnica. Ti dve mesti skupaj s Temaro imata 1,8 milijona prebivalcev.

V: Kako je zamuljevanje vplivalo na vlogo Rabata kot pristanišča?


O: Težave z muljem so zmanjšale vlogo mesta kot pristanišča. Vendar pa še vedno ohranja pomembno tekstilno, živilskopredelovalno in gradbeno industrijo.

V: Kateri drugi dejavniki prispevajo k temu, da je Rabat pomembno mesto v Maroku? O: Turizem in sedež vseh tujih veleposlaništev v Maroku prispevata k temu, da je mesto pomembno za Casablanco, ki je večja in gospodarsko pomembnejša.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2023 - License CC3