Rabat: glavno mesto Maroka — zgodovina, gospodarstvo in turizem
Rabat: od utrjenih zidov do sodobnega centra Maroka — odkrijte zgodovino, gospodarstvo, kulturne znamenitosti in vrhunske turistične točke mesta.
Rabat (arabsko: الرباط, transliterirano ar-Rabāṭ ali ar-Ribāṭ, dobesedno "utrjeno mesto"), 577.827 prebivalcev (ocena iz leta 2014), je glavno mesto Kraljevine Maroko in sedež državnih institucij. Leži ob ustju reke Bou Regreg na obali Atlantskega oceana, nasproti mesta Salé, s katerim tvori tesno urbano območje. Skupaj s sosednjimi naselji, vključno s Temaro, metropolitansko območje šteje okoli 1,8 milijona prebivalcev.
Zgodovina
Rabat ima dolgo in večplastno zgodovino: v antičnih časih je v bližini obstoječe naselbine nekaj rimskih in povezanih pomorskih naselij, najbolj znana je arheološka cona Chellah. Sodobno mesto je dobilo pomen v 12. stoletju, ko so ga Almohadi utrdili in začeli graditi velike verske in vojaške zgradbe. Najbolj znan spomenik iz tega obdobja je Hassanov stolp (Tour Hassan) — del nedokončane mošeje, ki jo je zgradil kalif Yaqub al-Mansur. V 20. stoletju je Rabat postal upravno središče med francosko protektoratno upravo in pozneje prestolnica neodvisne države.
Gospodarstvo
Rabat je administrativno in politično središče Maroka, zato ima močno javnosektorsko prisotnost. Mesto je tudi industrijsko vozlišče: ob reki in v mestnih predelih delujejo podjetja v tekstilni, živilskopredelovalni in gradbeni industriji. Zaradi postopnega zamuljevanja rečnega kanala in sprememb v pomorskem prometu je Rabat izgubil del svoje vloge pomembnega pristanišča, vendar obrtni in predelovalni sektor še vedno prispeva k lokalnemu gospodarstvu. Turizem, izobraževanje in storitvene dejavnosti (vključno z diplomatskim predstavništvom) so prav tako pomembni viri dohodkov.
Vloga v državi in diplomacija
Poleg upravnih institucij je v Rabatu zbirališče tujih delegacij: zaradi sedeža številnih ambasad je mesto pomembno tudi s stališča mednarodnih odnosov — prav tako velja, da je Rabat zaradi turizma in sedeža vseh tujih veleposlaništev v Maroku drugo najpomembnejše mesto v državi za večjo in gospodarsko pomembnejšo Casablanco.
Turizem in kulturne znamenitosti
Rabat privlači obiskovalce z mešanico zgodovine, arhitekture in obmorske pokrajine. Med najbolj obiskanimi znamenitostmi so:
- Hassanov stolp in ostanki velike mošeje
- Mauzolej Mohameda V. — znamenit primer sodobne marošske arhitekture in krajevni simbol
- Kasbah des Oudaias (Kasba Udaya) z ozkimi ulicami, modro-belimi hišami in razgledom na Atlantski ocean
- Arheološko najdišče Chellah z rimskimi in srednjeveškimi ostanki
- Stara medina z bazarji (souki), muzeji in lokalnimi restavracijami
- Plaže in obalne promenade, primerne za kopanje in sprehode
V mestu so tudi gledališča, muzeji (med njimi sodobna galerija in zgodovinski muzeji) ter številni festivali, ki predstavljajo maroško glasbeno in kulturno dediščino.
Promet in povezave
Rabat je dobro povezan z ostalimi deli Maroka: medkrajevne železniške povezave upravlja ONCF, mesto pa ima tudi mednarodno letališče (Rabat–Salé), ki omogoča letalske povezave z Evropo in afriškimi mesti. V mestnem prostoru so razviti avtobusni in tramvajski sistemi, ki povezujejo Rabat in Salé. Zaradi omenjenega zamuljevanja rečnega kanala se pomorski promet zmanjšuje, vendar pristanišče še vedno služi lokalnim in regionalnim potrebam.
Izobraževanje in kultura
Rabat je univerzitetno središče: dom več fakultet in raziskovalnih ustanov, vključno z znanimi visokošolskimi institucijami, ki privabljajo študente iz celotne države. Kulturna scena vključuje gledališča, festivale, knjižnice in umetniške galerije, ki prispevajo k dinamičnemu mestnemu življenju.
Prebivalstvo in urbana rast
Mesto se je v zadnjih desetletjih hitro širilo, predvsem zaradi preseljevanja iz podeželja in rasti industrije ter javnega sektorja. Metropolno območje Rabat–Salé–Temara združuje več urbanih enot in zahteva usklajevanje pri prostorskem načrtovanju, prometu in infrastrukturi, da bi zagotovili trajnostno rast in kakovost življenja prebivalcev.
Rabat je tako sodobna prestolnica, ki združuje bogato zgodovinsko dediščino z vlogo upravnega in diplomatskega središča ter naraščajočim pomenom v storitvenem in turističnem sektorju.
Zgodovina
pred našim štetjem do 17. stoletja
Zgodovina Rabata se je začela z naselbino Chellah na bregovih reke Oued Bou Regreg v tretjem stoletju pred našim štetjem. Leta 40 n. št. so Chellah prevzeli Rimljani in ga spremenili v rimsko naselje Sala Colonia. Rim je kolonijo obdržal do leta 250 n. št. Nato so jo predali lokalnim vladarjem. Leta 1146 je berberski vladar Almohad Abd al-Mu'min spremenil rabatski ribat v obsežno trdnjavo. Uporabljal jo je kot izhodišče za napade na Španijo. Leta 1170 je Rabat zaradi svojega vojaškega pomena dobil naziv Ribatu l-Fath, kar pomeni "utrdba zmage", od koder izvira njegovo sedanje ime.
Yaqub al-Mansur (v Maroku znan kot Moulay Yacoub), drugi almohadski kalif, je prestolnico svojega cesarstva preselil v Rabat. V Rabatu je zgradil mestno obzidje, kasbo Udaja in začel graditi največjo mošejo na svetu. Vendar je Jakub umrl in gradnja se je ustavila. Ruševine nedokončane mošeje skupaj s Hasanovim stolpom stojijo še danes.
Yaqubova smrt je bila sprva obdobje zatona. Cesarstvo Almohad je izgubilo nadzor nad svojimi zemljišči v Španiji in velik del svojega afriškega ozemlja. Sčasoma je to privedlo do njegovega popolnega propada. V 13. stoletju se je velik del gospodarske moči Rabata preselil v Fez. Leta 1515 je mavrski raziskovalec El Wassan poročal, da je Rabat tako nazadoval, da je ostalo le še 100 hiš, v katerih so živeli ljudje. V začetku 17. stoletja je k rasti Rabata prispevalo povečanje števila moriskov, ki so se izselili iz Španije.
Korzairske republike
Rabat in sosednji Salé sta se leta 1627 združila v republiko Bou Regreg. Republiko so vodili barbarski pirati, ki so obe mesti uporabljali kot osnovni pristanišči za napade na ladijski promet. Piratom se ni bilo treba boriti z nobeno osrednjo oblastjo, dokler ni dinastija Alaouitov leta 1666 združila Maroko. Poskušali so vzpostaviti nadzor nad pirati, vendar jim to ni uspelo. Evropske in muslimanske oblasti so pirate poskušale nadzorovati še več let. Republika Bou Regreg je propadla šele leta 1818. Tudi po propadu republike so pirati še naprej uporabljali pristanišče Rabat. Zaradi tega je Avstrija leta 1829 napadla mesto, potem ko je zaradi piratskega napada izgubila avstrijsko ladjo.
20. stoletje
Francoska invazija
Francozi so leta 1912 vdrli v Maroko in vzpostavili protektorat. Francoski upravitelj Maroka, general Hubert Lyautey, se je odločil, da glavno mesto države preseli iz Feza v Rabat. Fez je med drugim zaradi želje državljanov po uporih postal nestabilen kraj. Sultan Moulay Youssef je sledil odločitvi Francozov in preselil svoj dom v Rabat. Leta 1913 je general Lyautey najel Henrija Prosta, ki je zasnoval Ville Nouvelle (moderno četrt Rabata) kot upravni sektor. Ko je Maroko leta 1956 postal neodvisen, se je takratni maroški kralj Mohamed V. odločil, da glavno mesto ostane v Rabatu.
Po drugi svetovni vojni
Po drugi svetovni vojni so Združene države Amerike vzpostavile vojaško prisotnost v Rabatu v nekdanji francoski letalski bazi. V začetku petdesetih let 20. stoletja je bila v letalski bazi Rabat Salé baza ameriških zračnih sil, ki je gostila 17. letalsko enoto in 5. letalsko divizijo. Ti diviziji sta skrbeli za prednjo bazo za letala B-47 Stratojet Strateškega letalskega poveljstva (SAC) v državi. Po destabilizaciji francoske vlade v Maroku in maroški neodvisnosti leta 1956 je vlada Mohameda V. želela, da se ameriške letalske sile umaknejo iz baz SAC v Maroku. Pri tem je vztrajal tudi po tem, ko so se Američani leta 1958 vpletli v Libanon. Združene države so se strinjale z odhodom decembra 1959. Do leta 1963 so se v celoti umaknile iz Maroka. SAC je menil, da so maroške baze veliko manj pomembne zaradi zmogljivosti letal B-52 Stratofortress, ki so nadomeščala letala B-47, na dolge razdalje. Prav tako je leta 1959 dokončalo baze USAF v Španiji.
Ko so ZDAF v 60. letih prejšnjega stoletja zapustile Rabat-Salé, je objekt postal glavni objekt Kraljevih maroških letalskih sil, znan kot letalska baza Nº 1, ki ga ima še danes.
Kultura
Največje gledališče je gledališče Mohameda V. v središču mesta. V mestu je tudi nekaj uradnih galerij in arheološki muzej. Številne organizacije se ukvarjajo s kulturnimi in socialnimi vprašanji. Največji sta fundaciji Orient-Occident in ONA. V mestu je dejavna neodvisna umetniška scena. L'appartement 22, ki je prvi neodvisni prostor za vizualno umetnost, ki ga je ustvaril Abdellah Karroum, je bil odprt leta 2002.
Rabat je bil izbran za prizorišče snemanja vojnega filma Sestreljeni črni jastreb (2001).
Središče mesta Rabat
Mednarodni odnosi
Poletne olimpijske igre 2020
Rabat se bo potegoval za organizacijo poletnih olimpijskih iger leta 2020.
Partnerska mesta - Sestrska mesta
Rabat je pobraten z:
Podnebje
V Rabatu vlada sredozemsko podnebje. Ob Atlantskem oceanu ima Rabat blago, zmerno podnebje. Pozimi je hladno, v poletnih mesecih pa topli dnevi. Noči so vedno hladne (pozimi tudi hladnejše) Dnevne temperature se na splošno vsak dan dvignejo za približno +9/10 C° (+15/18 F°). Najvišje temperature pozimi običajno dosežejo le 17,5 °C (63,5 °F) v decembru in januarju (glej vremensko tabelo spodaj).
| Podnebni podatki za Rabat | |||||||||||||
| Mesec | Jan | Feb | Mar | Apr | maj | Jun | Jul | Avgust | Sep | Oktober | Nov | Dec | Leto |
| Rekordno visoka temperatura °C (°F) | 27 | 31 | 35 | 38 | 41 | 42 | 46 | 45 | 44 | 38 | 34 | 28 | 46 |
| Povprečno visoka temperatura °C (°F) | 17.2 | 17.7 | 19.2 | 20.0 | 22.1 | 24.1 | 26.8 | 27.1 | 26.4 | 24.0 | 20.6 | 17.7 | 21.9 |
| Srednja dnevna vrednost °C (°F) | 12.6 | 13.1 | 14.2 | 15.2 | 17.4 | 19.8 | 22.2 | 22.4 | 21.5 | 19.0 | 15.9 | 13.2 | 17.2 |
| Povprečna nizka temperatura °C (°F) | 8.0 | 8.6 | 9.2 | 10.4 | 12.7 | 15.4 | 17.6 | 17.7 | 16.7 | 14.1 | 11.1 | 8.7 | 12.5 |
| Najnižja rekordna temperatura °C (°F) | -4 | -3 | 1 | 4 | 6 | 9 | 12 | 12 | 9 | 5 | 1 | -2 | -4 |
| Povprečna količina padavin mm (palcev) | 77.2 | 74.1 | 60.9 | 62.0 | 25.3 | 6.7 | 0.5 | 1.3 | 5.7 | 43.6 | 96.7 | 100.9 | 554.9 |
| Povprečno število deževnih dni | 9.9 | 9.8 | 9.0 | 8.7 | 5.7 | 2.4 | 0.3 | 0.4 | 2.4 | 6.4 | 10.2 | 10.4 | 75.6 |
| Povprečne mesečne ure sončnega obsevanja | 179.8 | 183.6 | 232.5 | 255.0 | 291.4 | 288.0 | 316.2 | 306.9 | 261.0 | 235.6 | 189.0 | 179.8 | 2,918.8 |
| Vir #1: HKO | |||||||||||||
| Vir #2: BBC Weather (zapisi) | |||||||||||||
Galerija
· 
Kraljeva palača
· 
Salé fotografiran iz Rabata
· 
Kasbaha Udaya
· 
Rabat, viden s satelita Spot
· 
Vlak Maroka na postaji Rabat
Sorodne strani
Druga spletna stran
- Rabat: zgodovina
- Rabat Post
· v
· t
· e
Abidjan, Slonokoščena obala - Abuja, Nigerija - Akra, Gana - Adis Abeba, Etiopija - Alžir, Alžirija - Antananarivo, Madagaskar - Asmara, Eritreja - Bamako, Mali - Bangui, Srednjeafriška republika - Banjul, Gambija - Bissau, Gvineja Bissau - Bloemfontein (eden od treh), Južna Afrika - Brazzaville, Republika Kongo - Bujumbura, Burundi - Kairo, Egipt - Cape Town (eden od treh), Južna Afrika - Conakry, Gvineja - Dakar, Senegal - Džibuti, Džibuti - Dodoma, Tanzanija - Freetown, Sierra Leone - Gaborone, Bocvana - Gitega, Burundi - Harare, Zimbabve - Jamestown, Sveta Helena - Kampala, Uganda - Kartum, Sudan - Kigali, Ruanda - Kinšasa, Demokratična republika Kongo - Libreville, Gabon - Lilongwe, Malavi - Lobamba, Svazi - Lomé, Togo - Luanda, Angola - Lusaka, Zambija - Moroni, Komori - Malabo, Ekvatorialna Gvineja - Maseru, Lesoto - Mamoudzou, Mayotte - Maputo, Mozambik - Mogadiš, Somalija - Mbabane, Svazi - Monrovia, Liberija - Nouakchott, Mavretanija - Niamey, Niger - N'Djamena, Čad - Nairobi, Kenija - Ouagadougou, Burkina Faso - Port Louis, Mauritius - Porto-Novo, Benin - Praia, Zelenortski otoki - Pretorija (ena od treh), Južna Afrika - Rabat, Maroko - Saint-Denis, Reunion - São Tomé, Sveti Tomaž in Principe - Tripoli, Libija - Tunis, Tunizija - Victoria, Sejšeli - Windhoek, Namibija - Yaoundé, Kamerun - Yamoussoukro, Obala slonovine
Vprašanja in odgovori
V: Koliko prebivalcev ima Rabat?
O: Rabat ima 577 827 prebivalcev (ocena iz leta 2014).
V: Glavno mesto katere regije je Rabat?
O: Rabat je glavno mesto Kraljevine Maroko in tudi glavno mesto regije Rabat-Salé-Kénitra.
V: Kje se nahaja Rabat?
O: Rabat leži ob Atlantskem oceanu ob izlivu reke Bou Regreg.
V: Katero drugo mesto leži nasproti Rabata?
O: Nasproti Rabata leži njegova spalnica. Ti dve mesti skupaj s Temaro imata 1,8 milijona prebivalcev.
V: Kako je zamuljevanje vplivalo na vlogo Rabata kot pristanišča?
O: Težave z muljem so zmanjšale vlogo mesta kot pristanišča. Vendar pa še vedno ohranja pomembno tekstilno, živilskopredelovalno in gradbeno industrijo.
V: Kateri drugi dejavniki prispevajo k temu, da je Rabat pomembno mesto v Maroku? O: Turizem in sedež vseh tujih veleposlaništev v Maroku prispevata k temu, da je mesto pomembno za Casablanco, ki je večja in gospodarsko pomembnejša.
Iskati