Seznam držav po celinah

Afrika

Afrika je druga največja in druga najbolj naseljena celina na svetu. Skupaj s pripadajočimi otoki obsega približno 30,3 milijona km2 (11,7 milijona kvadratnih milj), kar pomeni, da pokriva 6 % celotne površine Zemlje in 20 % njenega kopnega, kar predstavlja približno petino svetovnega kopnega. Z 1,3 milijarde prebivalcev leta 2018 predstavlja približno 16 % svetovnega prebivalstva. Obkrožajo ga velike vodne površine. V Afriki je 54 popolnoma priznanih in neodvisnih držav, v njih pa živi 14,7 % (1,216 milijarde) svetovnega prebivalstva. Na tej celini naj bi se razvili prvi ljudje.

1. Alžirija - Alžir
2. Angola - Luanda
3. Benin - Porto Novo, Cotonou
4. Bocvana - Gaborone
5. Burkina Faso - Ouagadougou
6. Burundi - Gitega
7. Kamerun (zapisano tudi Cameroun) - Yaoundé
8. Zelenortski otoki - Praia
9. Srednjeafriška republika - Bangui
10. Čad (Čad) - N'Djamena
11. Komori - Moroni
12. Republika Kongo - Brazzaville
13. Demokratična republika Kongo (Zair) - Kinšasa
14. Slonokoščena obala (Slonokoščena obala) - Yamoussoukro
15. Džibuti - Džibuti
16. Egipt (Misr) - Kairo
17. Ekvatorialna Gvineja - Malabo
18. Eritreja - Asmara
19. Etiopija (Abesinija) - Adis Abeba
20. Gabon - Libreville
21. Gambija - Banjul
22. Gana - Akra
23. Gvineja - Conakry
24. Gvineja Bissau - Bissau
25. Kenija - Nairobi
26. Lesoto - Maseru
27. Liberija - Monrovia
28. Libija - Tripoli
29. Madagaskar - Antananarivo
30. Malavi - Lilongwe
31. Mali - Bamako
32. Mavretanija - Nouakchott
33. Mauritius - Port Louis
34. Maroko (Al Maghrib) - Rabat
35. Mozambik - Maputo
36. Namibija - Windhoek
37. Niger - Niamey
38. Nigerija - Abuja
39. Ruanda - Kigali
40. Sao Tome in Principe - Sao Tome in Principe
41. Senegal - Dakar
42. Sejšeli - Victoria, Sejšeli
43. Sierra Leone - Freetown
44. Somalija - Mogadiš
45. Južna Afrika - Pretorija
46. Južni Sudan - Juba
47. Sudan - Kartum
48. Svazi (Eswatini) - Mbabane
49. Tanzanija - Dodoma
50. Togo - Lome
51. Tunizija - Tunis
52. Uganda - Kampala
53. Zahodna Sahara - El Aaiún (sporno)
54. Zambija - Lusaka
55. Zimbabve - Harare

Antarktika

Antarktika je najjužnejša celina na Zemlji. Na njej se nahaja geografski južni tečaj in je v antarktični regiji južne poloble, skoraj v celoti južno od antarktičnega kroga. Obdaja jo Južni ocean. S površino 14 000 000 kvadratnih kilometrov je peta največja celina. Za primerjavo: Antarktika je skoraj dvakrat večja od Avstralije.

Približno 98 % Antarktike pokriva led. Vendar je velik del, kjer led ne pokriva kopnega: to so ledene police. Led pokriva pomembne geografske značilnosti. Ogromno jezero Vostok je pokrito z ledom že vsaj 15 milijonov let. Na njem sta ogromna razpoklinska dolina in ogromno gorovje, ki sta trenutno pokrita z ledom.

Azija

Azija je največja in najštevilčnejša celina v sistemu sedmih celin. Azijo sestavlja oseminštirideset držav po podatkih Združenih narodov ter številne druge zelo avtonomne regije in sporna območja, ki se pogosto posplošujejo kot samostojne države.

1. Afganistan - Kabul
2. Armenija - Erevan
3. Azerbajdžan - Baku
4. Bahrajn - Manama
5. Bangladeš (বাংলাদেশ) - Dhaka (ঢাকা)
6. Butan - Thimphu
7. Brunej - Bandar Seri Begawan
8. Kambodža (Kampučija) - Phnom Penh
9. Kitajska - Peking
10. Vzhodni Timor (Vzhodni Timor) - Dili
11. Gruzija - Tbilisi
12. Indija - New Delhi
13. Indonezija - Džakarta
14. Iran - Teheran
15. Irak - Bagdad
16. Izrael - Jeruzalem
17. Japonska - Tokio
18. Jordanija (Al Urdun) - Amman
19. Kazahstan - nursultan
20. Kuvajt - mesto Kuvajt
21. Kirgizija - Biškek
22. Laos - Vientiane
23. Libanon (Lubnan) - Bejrut
24. Malezija - Kuala Lumpur
25. Maldivi - Male
26. Mongolija - Ulan Bator
27. Mjanmar (Burma) - Naypyidaw
28. Nepal - Katmandu
29. Severna Koreja - Pjongjang
30. Oman - Maskat
31. Pakistan - Islamabad
32. Filipini - Manila
33. Katar - Doha
34. Rusija - Moskva (Rusija je geografsko del Azije, politično pa je del Evrope)
35. Savdska Arabija - Rijad
36. Singapur - Singapur
37. Južna Koreja - Seul
38. Šrilanka - Sri Jayawardenapura Kotte (upravna), Colombo (komercialna)
39. Sirija - Damask
40. Tadžikistan - Dušanbe
41. Tajska (Muang Thai) - Bangkok
42. Turčija - Ankara
43. Turkmenistan - Aşgabat
44. Tajvan - Taipei
45. Združeni arabski emirati - Abu Dhabi
46. Uzbekistan - Taškent
47. Vietnam - Hanoi
48. Jemen - Sana'a

Uradne meje med Evropo in Azijo ni, vendar Združeni narodi Armenijo, Azerbajdžan, Gruzijo in Turčijo štejejo za del Azije.

Tajvan zaradi trajajočega spora z Ljudsko republiko Kitajsko ni član Združenih narodov.

Evropa

Evropa je druga najmanjša celina, vendar tretja po številu prebivalcev. Je celina v enem od sistemov sedmih celin in sistemu sedmih celin. V drugih sistemih je del Azije, Evrazije ali Eurafrazije. Spodaj je seznam popolnoma suverenih ali dejanskih držav, ki nesporno v celoti ali delno ležijo v Evropi. Gre za 49 držav:

1. Albanija (Shqipëria) - Tirana
2. Andora - Andora la Vella
3. Avstrija (Österreich) - Dunaj
4. Belorusija (Беларусь) - Minsk
5. Belgija (nizozemsko: België, francosko: Belgique, nemško: Belgien) - Bruselj
6. Bosna in Hercegovina (Bosna in Hercegovina) - Sarajevo
7. Bolgarija (Bolgarija) - Sofija
8. Hrvaška (Hrvatska) - Zagreb
9. Ciper (Κύπρος) - Nikozija
10. Češka (Česko) - Praga
11. Danska (Danmark) - Kopenhagen
12. Estonija (Eesti) - Talin
13. Finska (Suomi) - Helsinki
14. Francija - Pariz
15. Gruzija - Tbilisi
16. Nemčija (Deutschland) - Berlin
17. Grčija (Ελλάδα) - Atene
18. Madžarska (Magyarország) - Budimpešta
19. Islandija** (otok) - Reykjavik
20. Republika Irska (Éire) - Dublin
21. Italija (Italia) - Rim
22. Kazahstan - nursultan
23. Kosovo** - Priština
24. Latvija (Latvija) - Riga
25. Lihtenštajn - Vaduz
26. Litva (Litva) - Vilna
27. Luksemburg - Luxembourg City
28. Severna Makedonija (Makedonја) - Skopje
29. Malta - Valletta
30. Moldavija - Kišinjev
31. Monako - četrt Monte Carlo
32. Črna Gora (Crna Gora, Црна Гора) - Podgorica
33. Nizozemska (Nederland) - Amsterdam (glavno mesto), Haag (vlada)
34. Norveška (Norge) - Oslo
35. Poljska (Polska) - Varšava
36. Portugalska - Lizbona
37. Romunija - Bukarešta
38. Rusija** Moskva (Evropa do gorovja Ural; Azija: preostali del do Vladivostoka)
39. San Marino - San Marino
40. Srbija (Србија) - Beograd
41. Slovaška (Slovensko) - Bratislava
42. Slovenija (Slovenija) - Ljubljana
43. Španija (España) - Madrid
44. Švedska (Sverige) - Stockholm
45. Švica (nemško: Schweiz, francosko: Suisse, italijansko: Svizzera, romansko: Svizra) - Bern
46. Turčija - Ankara
47. Ukrajina (Україна) - Kijev ali Kijev
48. Združeno kraljestvo - London
49. Vatikan** (italijansko: Città del Vaticano, latinsko: Civitas Vaticana) - Vatikan

Uradne meje med Evropo in Azijo ni, zato je celinski status nekaterih držav pogosto sporen. Vendar pa Združeni narodi Rusijo štejejo za evropsko državo. Armenija, Azerbajdžan, Gruzija in Turčija pa so po mnenju Združenih narodov del Azije.

Kosovo je zelo priznano sporno ozemlje z dejansko neodvisnostjo.

Islandija leži na evropski in severnoameriški tektonski plošči. Zahodna polovica leži v Severni Ameriki, vzhodna pa na evropski tektonski plošči.

Vatikanska mestna država je država opazovalka OZN in ne njena članica.

Severna Amerika

Severna Amerika je tretja največja celina in četrta po številu prebivalcev. Je celina v sistemu 7 celin, ki jo sestavlja 23 držav in 22 odvisnih ozemelj:

1. Antigva in Barbuda - St. John's
2. Angvila - Dolina (ozemlje Združenega kraljestva)
3. Aruba - Oranjestad (država v sestavi Kraljevine Nizozemske)
4. Bahami - Nassau
5. Barbados - Bridgetown
6. Belize - Belmopan ( Srednja Amerika)
7. Bermudi - Hamilton (ozemlje Združenega kraljestva)
8. Bonaire - del Nizozemske
9. Britanski Deviški otoki - Road Town (ozemlje Združenega kraljestva)
10. Kanada - Ottawa
11. Kajmanski otoki - George Town (ozemlje Združenega kraljestva)
12. Otok Clipperton - (ozemlje Francije)
13. Kostarika - San José ( Srednja Amerika)
14. Kuba - Havana
15. Curaçao - Willemstad (država v sestavi Kraljevine Nizozemske)
16. Dominika - Roseau
17. Dominikanska republika (Republica Dominicana) - Santo Domingo
18. Salvador - San Salvador ( Srednja Amerika)
19. Grenlandija - Nuuk (ozemlje Danske)
20. Grenada - St George's
21. Guadeloupe - (ozemlje Francije)
22. Gvatemala - Gvatemala
23. Haiti - Port-au-Prince
24. Honduras - Tegucigalpa ( Srednja Amerika)
25. Jamajka - Kingston
26. Martinique - zaliv Fort-de-France (ozemlje Francije)
27. Mehika - Mexico City
28. Montserrat - Plymouth, Brades, Little Bay (ozemlje Združenega kraljestva)
29. Otok Navassa - Washington, D.C. (ozemlje ZDA)
30. Nikaragva - Managua ( Srednja Amerika)
31. Panama (Panamá) - Panama City ( Srednja Amerika)
32. Portoriko - San Juan (ozemlje ZDA)
33. Saba - Dno (ozemlje Nizozemske)
34. Saint Barthelemy - Gustavia (ozemlje Francije)
35. Sveti Krištof in Nevis - Basseterre
36. Sveta Lucija - Castries
37. Saint Martin - Marigot (ozemlje Francije)
38. Saint Pierre in Miquelon - Saint-Pierre (ozemlje Francije)
39. Saint Vincent in Grenadine - Kingstown
40. Sint Eustatius - Oranjestad (ozemlje Nizozemske)
41. Sint Maarten - Philipsburg (država v sestavi Kraljevine Nizozemske)
42. Trinidad in Tobago - Port of Spain
43. Turks in Caicos - Cockburn Town (Britansko čezmorsko ozemlje)
44. Združene države Amerike - Washington, District of Columbia
45. Ameriški Deviški otoki - Charlotte Amalie (ozemlje ZDA)

Južna Amerika

Južna Amerika je četrta največja celina in peta po številu prebivalcev. Je celina v sistemu sedmih celin. V drugih sistemih je del Amerike. Vanjo je vključenih 12 držav in 3 odvisna ozemlja:

1. Argentina - Buenos Aires
2. Bolivija - Sucré
3. Brazilija (Brazilija) - Brasília
4. Čile - Santiago
5. Kolumbija - Bogota
6. Ekvador - Quito
7. Falklandski otoki - Stanley (ozemlje Združenega kraljestva)
8. Francoska Gvajana - Cayenne (ozemlje Francije)
9. Gvajana - Georgetown
10. Paragvaj - Asunción
11. Peru - Lima
12. Južna Georgia in Južni Sandwichovi otoki - (ozemlje Združenega kraljestva)
13. Surinam - Paramaribo
14. Urugvaj - Montevideo
15. Venezuela - Caracas

Oceanija

Za opis območja Avstralije in držav Tihega oceana se uporablja več izrazov. Običajno se uporablja izraz Oceanija, ki ga uporabljajo tudi Združeni narodi. Izraz Pacifiški otoki na splošno izključuje otoke Nove Zelandije in avstralsko celino. Domačini Māori na Novi Zelandiji so Polinezijci.

V preteklosti se je regija imenovala Avstralazija. Ta izraz temelji bolj na naravoslovju (geologiji in geografiji) kot na politiki. Ta izraz pomeni Avstralijo, Novo Zelandijo in celotno Novo Gvinejo ter tiste otoke, ki so geološko povezani.

Države (skupaj 14) so navedene spodaj glede na klasifikacijo ZN:

1. Avstralija - Canberra
2. Federativne države Mikronezije - Palikir
3. Fidži - Suva
4. Kiribati - Južna Tarawa
5. Marshallovi otoki - Majuro
6. Nauru - nima glavnega mesta; največje mesto je Yaren
7. Nova Zelandija - Wellington
8. Palau - Melekeok
9. Papua Nova Gvineja - Port Moresby
10. Samoa - Apia
11. Salomonovi otoki - Honiara
12. Tonga - Nuku'alofa
13. Tuvalu - Funafuti
14. Vanuatu - Port Vila

Avstralazija ni politično določena regija. To je naravna regija otokov, ki jo določajo geologija, geografija, botanika in zoologija. Je tudi ekozona.

1. Avstralija
2. Flores
3. Lombok
4. Melanezija
5. Nova Kaledonija
6. Nova Gvineja
7. Sulawesi
8. Sumbawa
9. Timor