Države po celinah: seznam držav in glavnih mest ter sistemi razvrščanja

Ta članek vsebuje seznam držav po celinah skupaj z njihovimi glavnimi mesti.

Sistemi razvrščanja celin

V uporabi je več sistemov razvrščanja celin, ki se razlikujejo glede na geografske, kulturne in politične kriterije. Najpogostejši je sistem sedmih celin, ki ga sestavljajo Evropa, Azija, Afrika, Oceanija/Avstralija, Severna Amerika, Južna Amerika in Antarktika.

Sistem šestih celin je v bistvu enak sistemu sedmih celin, vendar z eno združitvijo. Obstajata dve različici sistema šestih celin: prva združuje Evropo in Azijo v Evrazijo, druga pa združuje Severno in Južno Ameriko v Ameriko.

Sistem petih celin običajno uporablja Evrazijo in Ameriko skupaj (torej Evrazija + Amerika + Afrika + Oceanija + Antarktika), vse druge celine pa ostanejo enake.

V sistemu štirih celin se še dodatno združi Afrika z Evrazijo, kar ustvari Afro-Evrazijo, tako da ostaneta ločeni le še Oceanija in Antarktika.

Antarktika je pogosto spremenljivka v teh sistemih: ker na njej ni stalnega prebivalstva in nima suverene države, jo nekateri seznamu izključijo ali obravnavajo ločeno kot območje za znanstvene postojanke.

Kaj šteje za državo?

Ni enotnega mednarodnega soglasja o tem, koliko držav je na svetu. Najmanjši splošno sprejeti odgovor je 193 držav članic Združenih narodov. Poleg njih obstajata še dve državi opazovalki (Vatikan in Palestina), število pa se poveča, če upoštevamo de facto samostojne ali delno priznane entitete, kot je Tajvan, ter različne konstitutivne enote in ozemlja z visoko stopnjo avtonomije.

V opredelitev države se včasih štejejo tudi:

  • Konstitutivne države v okviru večdržavnih kraljestev ali federacij (npr. nekatere enote znotraj Kraljevine Nizozemske ali Združenega kraljestva) — odvisno od uporabljenih kriterijev.
  • Dejansko samostojne entitete, ki imajo svojo vlado, valuto in meje, vendar niso splošno priznane (npr. nekatere samooklicane države).
  • Visoko avtonomne regije in odvisna ozemlja (npr. Grenlandija, Ferski otoki, Puerto Rico), ki jih nekateri seznami ločijo od suverenih držav.

Posebni primeri in praktične opombe

Pri sestavljanju seznama držav po celinah je treba upoštevati več praktičnih vprašanj:

  • Transkontinentalne države: Nekatere države ležijo na več kot eni celini (npr. Rusija, Turčija, Kazahstan, Azerbajdžan, Gruzija, Egipt, indonezijski otoki razporejeni med Azijo in Oceanijo). Pri razvrščanju se lahko država pripiše eni celini ali pa se šteje kot del več celin, odvisno od kriterijev (geografski, politični ali kulturni).
  • Glavna mesta: Na seznamu je navedeno poimenovanje glavnih mest, vendar je treba razlikovati med ustavnim ali de jure glavnim mestom in dejanskim sedežem oblasti. Primeri: Nizozemska (uradno glavno mesto Amsterdam, sedež vlade v Hagu), Bolivija (ustavno glavno mesto Sucre, sedež vlade v La Pazu), Južna Afrika pa ima tri prestolnice (Pretoria, Cape Town in Bloemfontein) z različnimi vejami oblasti.
  • Spremembe in selitve prestolnic: Nekatere države so v zadnjih desetletjih prestavile administrativna središča (npr. preselitev uradnih institucij v Dodoma v Tanzaniji, razvoj Putrajaye v Maleziji). Seznam upošteva trenutno uradno stanje, kjer je to mogoče.
  • Disputirane in parcialno priznane teritorije: Nekatera ozemlja so predmet mednarodnih sporov ali imajo omejeno priznanje; taka so pogosto ločena v opombah ali posebnih razdelkih seznama.

Kriteriji za vključitev na seznam

Spodnji seznam sledi sistemu sedmih celin in vključuje predvsem države članice ZN. Vključene so tudi nekatere druge enote, kadar so pomembne za razumevanje političnega ali geografsko-administrativnega stanja (na primer nekatere konstitutivne države ali pomembna odvisna ozemlja). Vsaka vnosna enota običajno vsebuje ime države, njeno glavno mesto ter kratko opombo o statusu, če je to potrebno (npr. delno priznana država, transkontinentalna lega, več glavnih mest itd.).

Dodatne informacije

Najpogosteje uporabljeni sistem (kolikšna je razdelitev po celinah) se razlikuje od države do države in od institucije do institucije—geografi, politični analitiki in mednarodne organizacije lahko uporabljajo različne kriterije. Zato je pri primerjavah pomembno upoštevati, kateri sistem razvrščanja je bil uporabljen.

Spodaj sledi podroben seznam držav po celinah z njihovimi glavnih mesti in opombami o statusu tam, kjer je to relevantno.

Afrika

Afrika je druga največja in druga najbolj naseljena celina na svetu. Skupaj s pripadajočimi otoki obsega približno 30,3 milijona km2 (11,7 milijona kvadratnih milj), kar pomeni, da pokriva 6 % celotne površine Zemlje in 20 % njenega kopnega, kar predstavlja približno petino svetovnega kopnega. Z 1,3 milijarde prebivalcev leta 2018 predstavlja približno 16 % svetovnega prebivalstva. Obkrožajo ga velike vodne površine. V Afriki je 54 popolnoma priznanih in neodvisnih držav, v njih pa živi 14,7 % (1,216 milijarde) svetovnega prebivalstva. Na tej celini naj bi se razvili prvi ljudje.

  1. Alžirija - Alžir
  2. Angola - Luanda
  3. Benin - Porto Novo, Cotonou
  4. Bocvana - Gaborone
  5. Burkina Faso - Ouagadougou
  6. Burundi - Gitega
  7. Kamerun (zapisano tudi Cameroun) - Yaoundé
  8. Zelenortski otoki - Praia
  9. Srednjeafriška republika - Bangui
  10. Čad (Čad) - N'Djamena
  11. Komori - Moroni
  12. Republika Kongo - Brazzaville
  13. Demokratična republika Kongo (Zair) - Kinšasa
  14. Slonokoščena obala (Slonokoščena obala) - Yamoussoukro
  15. Džibuti - Džibuti
  16. Egipt (Misr) - Kairo
  17. Ekvatorialna Gvineja - Malabo
  18. Eritreja - Asmara
  19. Etiopija (Abesinija) - Adis Abeba
  20. Gabon - Libreville
  21. Gambija - Banjul
  22. Gana - Akra
  23. Gvineja - Conakry
  24. Gvineja Bissau - Bissau
  25. Kenija - Nairobi
  26. Lesoto - Maseru
  27. Liberija - Monrovia
  28. Libija - Tripoli
  29. Madagaskar - Antananarivo
  30. Malavi - Lilongwe
  31. Mali - Bamako
  32. Mavretanija - Nouakchott
  33. Mauritius - Port Louis
  34. Maroko (Al Maghrib) - Rabat
  35. Mozambik - Maputo
  36. Namibija - Windhoek
  37. Niger - Niamey
  38. Nigerija - Abuja
  39. Ruanda - Kigali
  40. Sao Tome in Principe - Sao Tome in Principe
  41. Senegal - Dakar
  42. Sejšeli - Victoria, Sejšeli
  43. Sierra Leone - Freetown
  44. Somalija - Mogadiš
  45. Južna Afrika - Pretorija
  46. Južni Sudan - Juba
  47. Sudan - Kartum
  48. Svazi (Eswatini) - Mbabane
  49. Tanzanija - Dodoma
  50. Togo - Lome
  51. Tunizija - Tunis
  52. Uganda - Kampala
  53. Zahodna Sahara - El Aaiún (sporno)
  54. Zambija - Lusaka
  55. Zimbabve - Harare

Antarktika

Antarktika je najjužnejša celina na Zemlji. Na njej se nahaja geografski južni tečaj in je v antarktični regiji južne poloble, skoraj v celoti južno od antarktičnega kroga. Obdaja jo Južni ocean. S površino 14 000 000 kvadratnih kilometrov je peta največja celina. Za primerjavo: Antarktika je skoraj dvakrat večja od Avstralije.

Približno 98 % Antarktike pokriva led. Vendar je velik del, kjer led ne pokriva kopnega: to so ledene police. Led pokriva pomembne geografske značilnosti. Ogromno jezero Vostok je pokrito z ledom že vsaj 15 milijonov let. Na njem sta ogromna razpoklinska dolina in ogromno gorovje, ki sta trenutno pokrita z ledom.

Azija

Azija je največja in najštevilčnejša celina v sistemu sedmih celin. Azijo sestavlja oseminštirideset držav po podatkih Združenih narodov ter številne druge zelo avtonomne regije in sporna območja, ki se pogosto posplošujejo kot samostojne države.

  1. Afganistan - Kabul
  2. Armenija - Erevan
  3. Azerbajdžan - Baku
  4. Bahrajn - Manama
  5. Bangladeš (বাংলাদেশ) - Dhaka (ঢাকা)
  6. Butan - Thimphu
  7. Brunej - Bandar Seri Begawan
  8. Kambodža (Kampučija) - Phnom Penh
  9. Kitajska - Peking
  10. Vzhodni Timor (Vzhodni Timor) - Dili
  11. Gruzija - Tbilisi
  12. Indija - New Delhi
  13. Indonezija - Džakarta
  14. Iran - Teheran
  15. Irak - Bagdad
  16. Izrael - Jeruzalem
  17. Japonska - Tokio
  18. Jordanija (Al Urdun) - Amman
  19. Kazahstan - nursultan
  20. Kuvajt - mesto Kuvajt
  21. Kirgizija - Biškek
  22. Laos - Vientiane
  23. Libanon (Lubnan) - Bejrut
  24. Malezija - Kuala Lumpur
  25. Maldivi - Male
  26. Mongolija - Ulan Bator
  27. Mjanmar (Burma) - Naypyidaw
  28. Nepal - Katmandu
  29. Severna Koreja - Pjongjang
  30. Oman - Maskat
  31. Pakistan - Islamabad
  32. Filipini - Manila
  33. Katar - Doha
  34. Rusija - Moskva (Rusija je geografsko del Azije, politično pa je del Evrope)
  35. Savdska Arabija - Rijad
  36. Singapur - Singapur
  37. Južna Koreja - Seul
  38. Šrilanka - Sri Jayawardenapura Kotte (upravna), Colombo (komercialna)
  39. Sirija - Damask
  40. Tadžikistan - Dušanbe
  41. Tajska (Muang Thai) - Bangkok
  42. Turčija - Ankara
  43. Turkmenistan - Aşgabat
  44. Tajvan - Taipei
  45. Združeni arabski emirati - Abu Dhabi
  46. Uzbekistan - Taškent
  47. Vietnam - Hanoi
  48. Jemen - Sana'a

Uradne meje med Evropo in Azijo ni, vendar Združeni narodi Armenijo, Azerbajdžan, Gruzijo in Turčijo štejejo za del Azije.

Tajvan zaradi trajajočega spora z Ljudsko republiko Kitajsko ni član Združenih narodov.

Evropa

Evropa je druga najmanjša celina, vendar tretja po številu prebivalcev. Je celina v enem od sistemov sedmih celin in sistemu sedmih celin. V drugih sistemih je del Azije, Evrazije ali Eurafrazije. Spodaj je seznam popolnoma suverenih ali dejanskih držav, ki nesporno v celoti ali delno ležijo v Evropi. Gre za 49 držav:

  1. Albanija (Shqipëria) - Tirana
  2. Andora - Andora la Vella
  3. Avstrija (Österreich) - Dunaj
  4. Belorusija (Беларусь) - Minsk
  5. Belgija (nizozemsko: België, francosko: Belgique, nemško: Belgien) - Bruselj
  6. Bosna in Hercegovina (Bosna in Hercegovina) - Sarajevo
  7. Bolgarija (Bolgarija) - Sofija
  8. Hrvaška (Hrvatska) - Zagreb
  9. Ciper (Κύπρος) - Nikozija
  10. Češka (Česko) - Praga
  11. Danska (Danmark) - Kopenhagen
  12. Estonija (Eesti) - Talin
  13. Finska (Suomi) - Helsinki
  14. Francija - Pariz
  15. Gruzija - Tbilisi
  16. Nemčija (Deutschland) - Berlin
  17. Grčija (Ελλάδα) - Atene
  18. Madžarska (Magyarország) - Budimpešta
  19. Islandija** (otok) - Reykjavik
  20. Republika Irska (Éire) - Dublin
  21. Italija (Italia) - Rim
  22. Kazahstan - nursultan
  23. Kosovo** - Priština
  24. Latvija (Latvija) - Riga
  25. Lihtenštajn - Vaduz
  26. Litva (Litva) - Vilna
  27. Luksemburg - Luxembourg City
  28. Severna Makedonija (Makedonја) - Skopje
  29. Malta - Valletta
  30. Moldavija - Kišinjev
  31. Monako - četrt Monte Carlo
  32. Črna Gora (Crna Gora, Црна Гора) - Podgorica
  33. Nizozemska (Nederland) - Amsterdam (glavno mesto), Haag (vlada)
  34. Norveška (Norge) - Oslo
  35. Poljska (Polska) - Varšava
  36. Portugalska - Lizbona
  37. Romunija - Bukarešta
  38. Rusija** Moskva (Evropa do gorovja Ural; Azija: preostali del do Vladivostoka)
  39. San Marino - San Marino
  40. Srbija (Србија) - Beograd
  41. Slovaška (Slovensko) - Bratislava
  42. Slovenija (Slovenija) - Ljubljana
  43. Španija (España) - Madrid
  44. Švedska (Sverige) - Stockholm
  45. Švica (nemško: Schweiz, francosko: Suisse, italijansko: Svizzera, romansko: Svizra) - Bern
  46. Turčija - Ankara
  47. Ukrajina (Україна) - Kijev ali Kijev
  48. Združeno kraljestvo - London
  49. Vatikan** (italijansko: Città del Vaticano, latinsko: Civitas Vaticana) - Vatikan

Uradne meje med Evropo in Azijo ni, zato je celinski status nekaterih držav pogosto sporen. Vendar pa Združeni narodi Rusijo štejejo za evropsko državo. Armenija, Azerbajdžan, Gruzija in Turčija pa so po mnenju Združenih narodov del Azije.

Kosovo je zelo priznano sporno ozemlje z dejansko neodvisnostjo.

Islandija leži na evropski in severnoameriški tektonski plošči. Zahodna polovica leži v Severni Ameriki, vzhodna pa na evropski tektonski plošči.

Vatikanska mestna država je država opazovalka OZN in ne njena članica.

Severna Amerika

Severna Amerika je tretja največja celina in četrta po številu prebivalcev. Je celina v sistemu 7 celin, ki jo sestavlja 23 držav in 22 odvisnih ozemelj:

  1. Antigva in Barbuda - St. John's
  2. Angvila - Dolina (ozemlje Združenega kraljestva)
  3. Aruba - Oranjestad (država v sestavi Kraljevine Nizozemske)
  4. Bahami - Nassau
  5. Barbados - Bridgetown
  6. Belize - Belmopan ( Srednja Amerika)
  7. Bermudi - Hamilton (ozemlje Združenega kraljestva)
  8. Bonaire - del Nizozemske
  9. Britanski Deviški otoki - Road Town (ozemlje Združenega kraljestva)
  10. Kanada - Ottawa
  11. Kajmanski otoki - George Town (ozemlje Združenega kraljestva)
  12. Otok Clipperton - (ozemlje Francije)
  13. Kostarika - San José ( Srednja Amerika)
  14. Kuba - Havana
  15. Curaçao - Willemstad (država v sestavi Kraljevine Nizozemske)
  16. Dominika - Roseau
  17. Dominikanska republika (Republica Dominicana) - Santo Domingo
  18. Salvador - San Salvador ( Srednja Amerika)
  19. Grenlandija - Nuuk (ozemlje Danske)
  20. Grenada - St George's
  21. Guadeloupe - (ozemlje Francije)
  22. Gvatemala - Gvatemala
  23. Haiti - Port-au-Prince
  24. Honduras - Tegucigalpa ( Srednja Amerika)
  25. Jamajka - Kingston
  26. Martinique - zaliv Fort-de-France (ozemlje Francije)
  27. Mehika - Mexico City
  28. Montserrat - Plymouth, Brades, Little Bay (ozemlje Združenega kraljestva)
  29. Otok Navassa - Washington, D.C. (ozemlje ZDA)
  30. Nikaragva - Managua ( Srednja Amerika)
  31. Panama (Panamá) - Panama City ( Srednja Amerika)
  32. Portoriko - San Juan (ozemlje ZDA)
  33. Saba - Dno (ozemlje Nizozemske)
  34. Saint Barthelemy - Gustavia (ozemlje Francije)
  35. Sveti Krištof in Nevis - Basseterre
  36. Sveta Lucija - Castries
  37. Saint Martin - Marigot (ozemlje Francije)
  38. Saint Pierre in Miquelon - Saint-Pierre (ozemlje Francije)
  39. Saint Vincent in Grenadine - Kingstown
  40. Sint Eustatius - Oranjestad (ozemlje Nizozemske)
  41. Sint Maarten - Philipsburg (država v sestavi Kraljevine Nizozemske)
  42. Trinidad in Tobago - Port of Spain
  43. Turks in Caicos - Cockburn Town (Britansko čezmorsko ozemlje)
  44. Združene države Amerike - Washington, District of Columbia
  45. Ameriški Deviški otoki - Charlotte Amalie (ozemlje ZDA)

Južna Amerika

Južna Amerika je četrta največja celina in peta po številu prebivalcev. Je celina v sistemu sedmih celin. V drugih sistemih je del Amerike. Vanjo je vključenih 12 držav in 3 odvisna ozemlja:

  1. Argentina - Buenos Aires
  2. Bolivija - Sucré
  3. Brazilija (Brazilija) - Brasília
  4. Čile - Santiago
  5. Kolumbija - Bogota
  6. Ekvador - Quito
  7. Falklandski otoki - Stanley (ozemlje Združenega kraljestva)
  8. Francoska Gvajana - Cayenne (ozemlje Francije)
  9. Gvajana - Georgetown
  10. Paragvaj - Asunción
  11. Peru - Lima
  12. Južna Georgia in Južni Sandwichovi otoki - (ozemlje Združenega kraljestva)
  13. Surinam - Paramaribo
  14. Urugvaj - Montevideo
  15. Venezuela - Caracas

Oceanija

Za opis območja Avstralije in držav Tihega oceana se uporablja več izrazov. Običajno se uporablja izraz Oceanija, ki ga uporabljajo tudi Združeni narodi. Izraz Pacifiški otoki na splošno izključuje otoke Nove Zelandije in avstralsko celino. Domačini Māori na Novi Zelandiji so Polinezijci.

V preteklosti se je regija imenovala Avstralazija. Ta izraz temelji bolj na naravoslovju (geologiji in geografiji) kot na politiki. Ta izraz pomeni Avstralijo, Novo Zelandijo in celotno Novo Gvinejo ter tiste otoke, ki so geološko povezani.

Države (skupaj 14) so navedene spodaj glede na klasifikacijo ZN:

  1. Avstralija - Canberra
  2. Federativne države Mikronezije - Palikir
  3. Fidži - Suva
  4. Kiribati - Južna Tarawa
  5. Marshallovi otoki - Majuro
  6. Nauru - nima glavnega mesta; največje mesto je Yaren
  7. Nova Zelandija - Wellington
  8. Palau - Melekeok
  9. Papua Nova Gvineja - Port Moresby
  10. Samoa - Apia
  11. Salomonovi otoki - Honiara
  12. Tonga - Nuku'alofa
  13. Tuvalu - Funafuti
  14. Vanuatu - Port Vila

Avstralazija ni politično določena regija. To je naravna regija otokov, ki jo določajo geologija, geografija, botanika in zoologija. Je tudi ekozona.

  1. Avstralija
  2. Flores
  3. Lombok
  4. Melanezija
  5. Nova Kaledonija
  6. Nova Gvineja
  7. Sulawesi
  8. Sumbawa
  9. Timor

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je sistem sedmih celin?


O: Sistem sedmih celin sestavljajo Evropa, Azija, Afrika, Oceanija/Avstralija, Severna Amerika, Južna Amerika in Antarktika.

V: Kako se sistem šestih celin razlikuje od sistema sedmih celin?


O: Sistem šestih celin je v bistvu enak sistemu sedmih celin, vendar sta dve celini združeni. Obstajata dve različici: Evropa in Azija sta združeni v Evrazijo, Severna in Južna Amerika pa sta združeni v Ameriko.

V: Kaj je sistem petih celin?


O: Sistem petih celin uporablja Evrazijo in Ameriko skupaj, medtem ko vse druge celine ostanejo ločene.

V: V čem se sistem štirih celin razlikuje od drugih?


O: V sistemu štirih celin se Afrika pridruži Evraziji in postane Afro-Evrazija, tako da ostaneta le Oceanija in Antarktika ločeni celini.

V: Ali obstaja splošno sprejet odgovor na vprašanje, koliko držav je na svetu?


O: Ne, ni splošno sprejetega odgovora na vprašanje, koliko držav je na svetu. Najmanjši odgovor je 193 držav članic Združenih narodov, vendar je na ta seznam mogoče dodati še več konstitutivnih, dejanskih in samooklicanih neodvisnih držav. Poleg tega lahko v to opredelitev države spadajo tudi nekatere zelo avtonomne upravne enote prve stopnje.

V: Ali ta člen vključuje tudi države, ki niso članice Združenih narodov?


O: Ne, ta člen vključuje pretežno samo države članice OZN, razen če ni navedeno drugače.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3